Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvih 32 km prve slovenske štiripasovne avtoceste, Fanči Bernik - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu, partizanska bolnica Pavla, Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče
Fanči Bernik sodi med pomembne slovenske športnice. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila tudi stalna članica državne reprezentance v hazeni, to je ženska igra z žogo na odprtem, podobna rokometu, imenovana tudi češki rokomet, ki se v novejšem času goji le še na Češkem. Leta 1934 je z državno reprezentanco hazene sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je ekipa Kraljevine Jugoslavije dosegla prvo mesto. Športnica Fanči Bernik se je rodila leta 1906 v Ljubljani.
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na zasedenem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi 'Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla' v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina - Lah; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1.600 ranjencev in bolnikov. Nanjo danes spominjata spomenika pri zaselkih Krekovše v Trnovskem gozdu in Mrzla Rupa pri Vojskem, saj se materialne ostaline bolnišnice Pavla niso ohranile.
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro je bilo delno ljubiteljsko, nekaj članov pa je izviralo iz partizanskega gledališča. Leto dni pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda. Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Jožeta Tirana je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
29. decembra 1972 so na slovesnosti uradno odprli prvo slovensko štiripasovno avtomobilsko cesto med Vrhniko in Postojno. Graditev 32 kilometrov dolge avtoceste, prve v tedanji državi Jugoslaviji, se je začela maja 1970 in je trajala dobri dve leti in pol. Zanjo je del denarja v obliki posojila prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama graditev pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec in Unec–Postojna. Z zgraditvijo te avtomobilske ceste se je Jugoslavija oziroma Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so tedaj že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 kilometrov, Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715, Avstrija pa 553 kilometrov.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvih 32 km prve slovenske štiripasovne avtoceste, Fanči Bernik - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu, partizanska bolnica Pavla, Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče
Fanči Bernik sodi med pomembne slovenske športnice. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila tudi stalna članica državne reprezentance v hazeni, to je ženska igra z žogo na odprtem, podobna rokometu, imenovana tudi češki rokomet, ki se v novejšem času goji le še na Češkem. Leta 1934 je z državno reprezentanco hazene sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je ekipa Kraljevine Jugoslavije dosegla prvo mesto. Športnica Fanči Bernik se je rodila leta 1906 v Ljubljani.
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na zasedenem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi 'Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla' v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina - Lah; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1.600 ranjencev in bolnikov. Nanjo danes spominjata spomenika pri zaselkih Krekovše v Trnovskem gozdu in Mrzla Rupa pri Vojskem, saj se materialne ostaline bolnišnice Pavla niso ohranile.
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro je bilo delno ljubiteljsko, nekaj članov pa je izviralo iz partizanskega gledališča. Leto dni pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda. Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Jožeta Tirana je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
29. decembra 1972 so na slovesnosti uradno odprli prvo slovensko štiripasovno avtomobilsko cesto med Vrhniko in Postojno. Graditev 32 kilometrov dolge avtoceste, prve v tedanji državi Jugoslaviji, se je začela maja 1970 in je trajala dobri dve leti in pol. Zanjo je del denarja v obliki posojila prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Avtocesta je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama graditev pa je bila razdeljena na tri pododseke, in sicer: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec in Unec–Postojna. Z zgraditvijo te avtomobilske ceste se je Jugoslavija oziroma Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so tedaj že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 kilometrov, Nemčija na primer 6.219 kilometrov, Italija 4.323, Francija 1.715, Avstrija pa 553 kilometrov.
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov