Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
75 let od izgona Nemcev iz Apaške doline, ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja, podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem,
Martin Humek je leta 1890 v Ljubljani končal učiteljišče, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu in za sadjarstvo na Dunaju in v Wiesbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do leta 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je leta 1870 v Gradíšču pri Raki.
Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše se je rodila leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.
V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja Minca Rabič. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 1926 in 1927 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci so bili tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni smučarski skakalec Janez Polda. Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič osebno poravnala vse stroške za skakalnega učitelja, za več kot 40 otrok in še za vzgojitelja, da je pazil nanje. Športna vzgojiteljica Minca Rabič se je rodila leta 1904 v Mojstrani.
V nedeljskem jutru 13. januarja 1946 – v prvem letu miru po 2. svetovni vojni – so pripadniki Korpusa narodne obrambe Jugoslavije in OZNE, politične policije tedanje države, nasilno izselili nemško govoreče prebivalce iz Apaške doline. Izselili so približno 2200 ljudi, med njimi skoraj tretjino otrok; takih, ki so bili stari leto ali manj, je bilo 33, najstarejši izseljeni prebivalec pa je štel 101 leto. Posnetek. Tako se je dneva izgona spomnila gospa Waltraud Reich, tedaj 12 letna deklica iz Apač, ki danes živi v Strassu v Avstriji. Avstrijske oziroma sovjetske zasedbene oblasti jih na madžarsko - avstrijski meji niso hotele sprejeti, saj so jih imele za jugoslovanske državljane, zato so jih vrnili in nato so na meji med Madžarsko in Jugoslavijo v hudi zimi obstali za tri tedne. V tem času jih je 77 umrlo od lakote in ozeblin. Po treh tednih jih je Jugoslavija vendarle sprejela ter jih skozi Jesenice spet izselila v Avstrijo. Selitev nemško govorečega prebivalstva iz Apaške doline, kot jo je izvedla povojna oblast, je bila vseh podrobnostih podobna preseljevanju štajerskih in koroških Slovencev, ki so ga med vojno izvajali nacisti.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
75 let od izgona Nemcev iz Apaške doline, ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja, podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem,
Martin Humek je leta 1890 v Ljubljani končal učiteljišče, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu in za sadjarstvo na Dunaju in v Wiesbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do leta 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je leta 1870 v Gradíšču pri Raki.
Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše se je rodila leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.
V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja Minca Rabič. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 1926 in 1927 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci so bili tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni smučarski skakalec Janez Polda. Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič osebno poravnala vse stroške za skakalnega učitelja, za več kot 40 otrok in še za vzgojitelja, da je pazil nanje. Športna vzgojiteljica Minca Rabič se je rodila leta 1904 v Mojstrani.
V nedeljskem jutru 13. januarja 1946 – v prvem letu miru po 2. svetovni vojni – so pripadniki Korpusa narodne obrambe Jugoslavije in OZNE, politične policije tedanje države, nasilno izselili nemško govoreče prebivalce iz Apaške doline. Izselili so približno 2200 ljudi, med njimi skoraj tretjino otrok; takih, ki so bili stari leto ali manj, je bilo 33, najstarejši izseljeni prebivalec pa je štel 101 leto. Posnetek. Tako se je dneva izgona spomnila gospa Waltraud Reich, tedaj 12 letna deklica iz Apač, ki danes živi v Strassu v Avstriji. Avstrijske oziroma sovjetske zasedbene oblasti jih na madžarsko - avstrijski meji niso hotele sprejeti, saj so jih imele za jugoslovanske državljane, zato so jih vrnili in nato so na meji med Madžarsko in Jugoslavijo v hudi zimi obstali za tri tedne. V tem času jih je 77 umrlo od lakote in ozeblin. Po treh tednih jih je Jugoslavija vendarle sprejela ter jih skozi Jesenice spet izselila v Avstrijo. Selitev nemško govorečega prebivalstva iz Apaške doline, kot jo je izvedla povojna oblast, je bila vseh podrobnostih podobna preseljevanju štajerskih in koroških Slovencev, ki so ga med vojno izvajali nacisti.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov