Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko, po ugledni balerini poimenovana nagrada, Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, utemeljitelj sodobne šole za fizikalno kemijo v Ljubljani
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Kemik Davorin Dolar se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let. Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetičnih polielektrolitov. Rezultati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odzive in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Pred 80-imi leti so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko, po ugledni balerini poimenovana nagrada, Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, utemeljitelj sodobne šole za fizikalno kemijo v Ljubljani
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Kemik Davorin Dolar se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let. Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetičnih polielektrolitov. Rezultati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odzive in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Pred 80-imi leti so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov