Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko, po ugledni balerini poimenovana nagrada, Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, utemeljitelj sodobne šole za fizikalno kemijo v Ljubljani
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Kemik Davorin Dolar se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let. Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetičnih polielektrolitov. Rezultati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odzive in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Pred 80-imi leti so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko, po ugledni balerini poimenovana nagrada, Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, utemeljitelj sodobne šole za fizikalno kemijo v Ljubljani
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Kemik Davorin Dolar se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let. Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetičnih polielektrolitov. Rezultati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odzive in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Pred 80-imi leti so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov