Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vincenc Muhič / Vinzenz Muchitsch (1873- 1942) župan Gradca iz Slovenskih goric, projektant klavž na Idrijci, koroški botanik in rastlina iz grba Namibije, agronom in travniške rastlinske združbe
Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak se je rodil leta 1709 v Idriji.
Leta 1806 se je pri Gospe Sveti na Koroškem rodil zdravnik in botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch. Med drugim je služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem. Bil je profesor na univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v puščavi Namib odkril nenavadno rastlino velbičevko ‒ zdaj se imenuje po njem. Velbičevka (Welwitschia mirabilis) je prastara rastlina (pravijo ji tudi "živi fosil"); dandanes raste na majhnem območju v puščavi Namib ob obali Atlantskega oceana v Namibiji in južni Angoli. Popolnoma se je prilagodila na ekstremne razmere v puščavi in sploh ni odvisna od padavin. Z dolgo, ravno korenino zbira podzemno vlago, s številnimi stranskimi koreninicami pa vsrkava vlago, ki ponoči polzi z listov. Včasih doseže tudi do dva metra višine. Velbičevka ne raste nikjer drugje na svetu. Upodobljena je tudi v grbu Namibije.
Leta 1873 se je v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah rodil poznejši župan Gradca Vincenc Muhič. Po poklicu je bil pek, njegov politični vzpon pa se je začel v sindikalnem gibanju v okviru Socialdemokratske stranke. Že leta 1904 je bil izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil najprej član začasnega, nato konstitutivnega državnega zbora Republike Nemške Avstrije, junija 1919 pa je bil prvič in nato še trikrat izvoljen za graškega župana. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo z njega odstranil Dollfusov režim. Muhič se je izkazal, ko je po dunajskem vzoru v Gradcu z velikimi napori reševal stanovanjsko stisko. Iz tistega obdobja je znan njegov stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Muhič je ohranil stike z domačim okoljem; avgusta 1927 je na graškem kolodvoru osebno sprejel zbor mariborskih pekov in približno 500 gostov iz Maribora ter se udeležil koncerta slovenskih pesmi. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Agronom Jože Korošec je leta 1973 doktoriral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Vincenc Muhič / Vinzenz Muchitsch (1873- 1942) župan Gradca iz Slovenskih goric, projektant klavž na Idrijci, koroški botanik in rastlina iz grba Namibije, agronom in travniške rastlinske združbe
Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak se je rodil leta 1709 v Idriji.
Leta 1806 se je pri Gospe Sveti na Koroškem rodil zdravnik in botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch. Med drugim je služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem. Bil je profesor na univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v puščavi Namib odkril nenavadno rastlino velbičevko ‒ zdaj se imenuje po njem. Velbičevka (Welwitschia mirabilis) je prastara rastlina (pravijo ji tudi "živi fosil"); dandanes raste na majhnem območju v puščavi Namib ob obali Atlantskega oceana v Namibiji in južni Angoli. Popolnoma se je prilagodila na ekstremne razmere v puščavi in sploh ni odvisna od padavin. Z dolgo, ravno korenino zbira podzemno vlago, s številnimi stranskimi koreninicami pa vsrkava vlago, ki ponoči polzi z listov. Včasih doseže tudi do dva metra višine. Velbičevka ne raste nikjer drugje na svetu. Upodobljena je tudi v grbu Namibije.
Leta 1873 se je v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah rodil poznejši župan Gradca Vincenc Muhič. Po poklicu je bil pek, njegov politični vzpon pa se je začel v sindikalnem gibanju v okviru Socialdemokratske stranke. Že leta 1904 je bil izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil najprej član začasnega, nato konstitutivnega državnega zbora Republike Nemške Avstrije, junija 1919 pa je bil prvič in nato še trikrat izvoljen za graškega župana. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo z njega odstranil Dollfusov režim. Muhič se je izkazal, ko je po dunajskem vzoru v Gradcu z velikimi napori reševal stanovanjsko stisko. Iz tistega obdobja je znan njegov stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Muhič je ohranil stike z domačim okoljem; avgusta 1927 je na graškem kolodvoru osebno sprejel zbor mariborskih pekov in približno 500 gostov iz Maribora ter se udeležil koncerta slovenskih pesmi. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Agronom Jože Korošec je leta 1973 doktoriral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Neveljaven email naslov