Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Z Ivanom Minattijem (1924-2012) je naša impresionistična poezija dosegla enega vrhuncev, izumitelj iz Ljubljane, fizik in varnost reaktorja, vojaška vaja za samozavest pred razglasitvijo slovenske samostojnosti
Vsestranski tehnik in izumitelj Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je imela v obdobju največje moči v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva in nato večji del življenja prebil v Ljubljani, kjer se je ukvarjal z izumiteljstvom in bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je vzpostavil tudi brezžično zvezo med nemško kolonijo Togo in Berlinom. To je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Kot producent je posnel prvi igrani film na afriških tleh, "Belo boginjo iz Wangore". Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla«, »Bolečina nedoživetega«, »Ko bom tih in dober«, »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Znan je tudi po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.
Fizik Gvido Pregl je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil pred devetdesetimi leti v Vuzenici.
22. marca 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo pred natanko 30. leti odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Z Ivanom Minattijem (1924-2012) je naša impresionistična poezija dosegla enega vrhuncev, izumitelj iz Ljubljane, fizik in varnost reaktorja, vojaška vaja za samozavest pred razglasitvijo slovenske samostojnosti
Vsestranski tehnik in izumitelj Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je imela v obdobju največje moči v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva in nato večji del življenja prebil v Ljubljani, kjer se je ukvarjal z izumiteljstvom in bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je vzpostavil tudi brezžično zvezo med nemško kolonijo Togo in Berlinom. To je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Kot producent je posnel prvi igrani film na afriških tleh, "Belo boginjo iz Wangore". Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla«, »Bolečina nedoživetega«, »Ko bom tih in dober«, »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Znan je tudi po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.
Fizik Gvido Pregl je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil pred devetdesetimi leti v Vuzenici.
22. marca 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo pred natanko 30. leti odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Neveljaven email naslov