Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Neveljaven email naslov