Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Boris Gregorka (1906 - 2001) trener na poti do olimpijskih odličij, iz zgodovine nesreč v naših gorah, Franz Liszt v Rogaški Slatini, povsem drugačna trgovina
2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Ko so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Ferenc ali Franz Liszt.
Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko reprezentanco v gimnastiki in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja, ki se je Gregorke takole spominjal *Posnetek
Na začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Ker se kupci sprva niso prav dobro znašli, so trgovci imeli veliko dela, saj so jih morali navaditi na možnost samostojnega izbiranja blaga. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih samopostrežnih trgovin.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Boris Gregorka (1906 - 2001) trener na poti do olimpijskih odličij, iz zgodovine nesreč v naših gorah, Franz Liszt v Rogaški Slatini, povsem drugačna trgovina
2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Ko so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Ferenc ali Franz Liszt.
Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko reprezentanco v gimnastiki in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja, ki se je Gregorke takole spominjal *Posnetek
Na začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Ker se kupci sprva niso prav dobro znašli, so trgovci imeli veliko dela, saj so jih morali navaditi na možnost samostojnega izbiranja blaga. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih samopostrežnih trgovin.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Neveljaven email naslov