Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

29.09.2022


 

Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča

Politični zapornik iz sedemdesetih let

Libeliče priključene jugoslovanski državi

 

Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne) je bil dva meseca zaprt. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.

 

29. septembra leta 1892 je bilo slovesno odprtje novega ljubljanskega deželnega gledališča. Gledališka zgradba je bila prva te vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku in je prevzela vlogo osrednjega slovenskega narodnega gledališča. Graditev je imela za Slovence velik narodnoprebudni pomen.  Ob odprtju je bila zadnja v seriji predstav uprizorjena Jurčičeva Veronika Deseniška – tragedija v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo v režiji Ignacija Borštnika. Društvo je dobilo prostor v novem gledališču, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča. Zgradba je postala dom dramskih in opernih predstav. Danes v njej deluje Ljubljanska opera.

 

Pravnik Franc Miklavčič se je že pred vojno politično opredelil za katoliški tabor krščanskih socialistov. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist Ovobodilne fronte, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po Dolomitski izjavi se ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso hoteli izvršiti. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in leto pozneje obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja. Bil je znan kot avtor zapisa, v katerem je zahteval sodno obravnavo povojnih pobojev slovenskih domobrancev, pa tudi zato, ker je ustanovil krščansko-socialistično skupino, ta pa je izdelala program za samostojno slovensko državo. Po intervenciji tujih medijev in Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prebil približno dve leti. Pozneje je kot pravnik – uradnik deloval do leta 1989, ko je postal eden izmed ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je izstopil iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej. Od leta 1995 je vodil zunajparlamentarno Krščansko-socialno unijo. Pravnik Franc Miklavčič, ob Jožetu Pučniku najbolj znani disident slovenskega 20. stoletja, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.

 

Po tistem, ko se je plebiscit o razdelitvi Koroške oktobra 1920 končal v korist Avstrije, ji je bila priključena tudi vas Libeliče na Libeliškem polju, čeprav se je večina njenih prebivalcev odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč po postavitvi izruvali mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so akcije z zahtevo po državni pripadnosti še stopnjevali. Samoobrambno so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani. Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini SHS. Tako je pred 100 leti (1922.) jugoslovanska obmejna straža zamenjala avstrijske orožnike, po opravljenih formalnostih pa so državno mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da se vrnejo v matično državo. *Posnetek je povedal zgodovinar Marjan Kos. Gre za redek primer, da si je peščica krajanov izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu. Seveda pa pri Libeličah ni šlo za ozemeljsko darilo Avstrije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ji je v zameno prepustila del hribovitega območja na Kozjaku, levo od Drave, ki je bilo redko poseljeno z izrazito nemško usmerjenimi prebivalci.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

29.09.2022


 

Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča

Politični zapornik iz sedemdesetih let

Libeliče priključene jugoslovanski državi

 

Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne) je bil dva meseca zaprt. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.

 

29. septembra leta 1892 je bilo slovesno odprtje novega ljubljanskega deželnega gledališča. Gledališka zgradba je bila prva te vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku in je prevzela vlogo osrednjega slovenskega narodnega gledališča. Graditev je imela za Slovence velik narodnoprebudni pomen.  Ob odprtju je bila zadnja v seriji predstav uprizorjena Jurčičeva Veronika Deseniška – tragedija v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo v režiji Ignacija Borštnika. Društvo je dobilo prostor v novem gledališču, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča. Zgradba je postala dom dramskih in opernih predstav. Danes v njej deluje Ljubljanska opera.

 

Pravnik Franc Miklavčič se je že pred vojno politično opredelil za katoliški tabor krščanskih socialistov. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist Ovobodilne fronte, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po Dolomitski izjavi se ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso hoteli izvršiti. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in leto pozneje obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja. Bil je znan kot avtor zapisa, v katerem je zahteval sodno obravnavo povojnih pobojev slovenskih domobrancev, pa tudi zato, ker je ustanovil krščansko-socialistično skupino, ta pa je izdelala program za samostojno slovensko državo. Po intervenciji tujih medijev in Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prebil približno dve leti. Pozneje je kot pravnik – uradnik deloval do leta 1989, ko je postal eden izmed ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je izstopil iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej. Od leta 1995 je vodil zunajparlamentarno Krščansko-socialno unijo. Pravnik Franc Miklavčič, ob Jožetu Pučniku najbolj znani disident slovenskega 20. stoletja, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.

 

Po tistem, ko se je plebiscit o razdelitvi Koroške oktobra 1920 končal v korist Avstrije, ji je bila priključena tudi vas Libeliče na Libeliškem polju, čeprav se je večina njenih prebivalcev odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč po postavitvi izruvali mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so akcije z zahtevo po državni pripadnosti še stopnjevali. Samoobrambno so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani. Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini SHS. Tako je pred 100 leti (1922.) jugoslovanska obmejna straža zamenjala avstrijske orožnike, po opravljenih formalnostih pa so državno mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da se vrnejo v matično državo. *Posnetek je povedal zgodovinar Marjan Kos. Gre za redek primer, da si je peščica krajanov izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu. Seveda pa pri Libeličah ni šlo za ozemeljsko darilo Avstrije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ji je v zameno prepustila del hribovitega območja na Kozjaku, levo od Drave, ki je bilo redko poseljeno z izrazito nemško usmerjenimi prebivalci.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov