Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov