Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

22. oktober - 100 let skavtske organizacije pri nas

22.10.2022


Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika

Minister v dunajski vladi

Pika Nogavička spregovori slovensko

Tiskar in knjigár Dragotin Hribar se je tiskarstva učil pri uglednem ljubljanskem tiskarju Blazniku, na Dunaju pa je končal še Višjo trgovsko šolo. Pozneje je vodil ljubljansko Narodno tiskarno. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto pozneje ustanovil lastno tiskarno. Njegov prihod je poživil kulturno in politično delo celjskih Slovencev, saj so bile v Hribarjevi tiskarni kmalu natisnjene prve knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. To je bilo v času ostrih slovensko-nemških nacionalnih sporov na Spodnjem Štajerskem zelo pomembno delo, Hribar pa se je uveljavil tudi kot odličen govornik na političnih zborovanjih in zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Tako je po prvi svetovni vojni od avstrijske države je odkupil delnice dolenjskih železnic in jih obvaroval pred tujimi vplivi, bil je predsednik Kranjske hranilnice, soustanovitelj Zveze industrialcev, nadzorni član Narodne banke v Beogradu ter pred 100 leti (1922) ustanovitelj in pozneje predsednik Ljubljanske borze. Dragotin Hribar se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.

 

Pravnik Ivan Žolger je po osnovni šoli v Slovenski Bistrici in gimnaziji v Mariboru odšel študirat v Gradec in Pariz. Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« – kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Z vrhunskim pravnim pristopom do dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je zato postal član prestolonaslednikovega belvederskega kroga, ki je koval načrte za prihodnjo ureditev monarhije, ko bi ostarelega cesarja Franca Jožefa nadomestil prav Franc Ferdinand. Sledil je sarajevski atentat, dr. Ivan Žolger pa je leta 1917 postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja. Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Tam je bilo pomembno tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora.  *Posnetek  *//* Je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Pravnik Ivan Žolger se je rodil leta 1867 na Devini pri Slovenski Bistrici.

 

Mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk je leta 1935 iz pedagogike in psihologije diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, štiri leta pozneje pa doktorirala iz pedagogike. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Osvobodilne fronte sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vsa njena dela so namenjena otrokom – njena osrednja tema je bil doživljajski svet sodobnega otroka. V slovenščino je prevedla tudi nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Tako je »v slovenščino pripeljala« tudi Piko Nogavičko. Kristina Brenkova – rodila se je leta 1911 v Horjulu – je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo in bila leta 2000 uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.

 

Po tistem, ko je častnik, plemič in pisatelj Robert Baden-Powell leta 1907 na otoku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je v skavtsko življenje vpeljal dvajset fantov, se je njegova zamisel kmalu razširila tudi v okolje podonavske monarhije in njenih slovenskih dežel. Tako je bil prvi shod poljskih in avstrijskih skavtov v Ljubljani že leta 1913. Prva skavtska organizacija pri nas pa je bila pod vodstvom Franca Pintarja ustanovljena 22. oktobra pred 100 leti (1922). Gibanje je pritegnilo in že naslednje leto so se skupine povezale v tako imenovano Župo skavtov v Sloveniji. Ta je poleti 1923 v Kamniški Bistrici organizirala prvi slovenski skavtski tabor.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

22. oktober - 100 let skavtske organizacije pri nas

22.10.2022


Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika

Minister v dunajski vladi

Pika Nogavička spregovori slovensko

Tiskar in knjigár Dragotin Hribar se je tiskarstva učil pri uglednem ljubljanskem tiskarju Blazniku, na Dunaju pa je končal še Višjo trgovsko šolo. Pozneje je vodil ljubljansko Narodno tiskarno. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto pozneje ustanovil lastno tiskarno. Njegov prihod je poživil kulturno in politično delo celjskih Slovencev, saj so bile v Hribarjevi tiskarni kmalu natisnjene prve knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. To je bilo v času ostrih slovensko-nemških nacionalnih sporov na Spodnjem Štajerskem zelo pomembno delo, Hribar pa se je uveljavil tudi kot odličen govornik na političnih zborovanjih in zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Tako je po prvi svetovni vojni od avstrijske države je odkupil delnice dolenjskih železnic in jih obvaroval pred tujimi vplivi, bil je predsednik Kranjske hranilnice, soustanovitelj Zveze industrialcev, nadzorni član Narodne banke v Beogradu ter pred 100 leti (1922) ustanovitelj in pozneje predsednik Ljubljanske borze. Dragotin Hribar se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.

 

Pravnik Ivan Žolger je po osnovni šoli v Slovenski Bistrici in gimnaziji v Mariboru odšel študirat v Gradec in Pariz. Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« – kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Z vrhunskim pravnim pristopom do dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je zato postal član prestolonaslednikovega belvederskega kroga, ki je koval načrte za prihodnjo ureditev monarhije, ko bi ostarelega cesarja Franca Jožefa nadomestil prav Franc Ferdinand. Sledil je sarajevski atentat, dr. Ivan Žolger pa je leta 1917 postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja. Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Tam je bilo pomembno tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora.  *Posnetek  *//* Je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Pravnik Ivan Žolger se je rodil leta 1867 na Devini pri Slovenski Bistrici.

 

Mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk je leta 1935 iz pedagogike in psihologije diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, štiri leta pozneje pa doktorirala iz pedagogike. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Osvobodilne fronte sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vsa njena dela so namenjena otrokom – njena osrednja tema je bil doživljajski svet sodobnega otroka. V slovenščino je prevedla tudi nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Tako je »v slovenščino pripeljala« tudi Piko Nogavičko. Kristina Brenkova – rodila se je leta 1911 v Horjulu – je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo in bila leta 2000 uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.

 

Po tistem, ko je častnik, plemič in pisatelj Robert Baden-Powell leta 1907 na otoku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je v skavtsko življenje vpeljal dvajset fantov, se je njegova zamisel kmalu razširila tudi v okolje podonavske monarhije in njenih slovenskih dežel. Tako je bil prvi shod poljskih in avstrijskih skavtov v Ljubljani že leta 1913. Prva skavtska organizacija pri nas pa je bila pod vodstvom Franca Pintarja ustanovljena 22. oktobra pred 100 leti (1922). Gibanje je pritegnilo in že naslednje leto so se skupine povezale v tako imenovano Župo skavtov v Sloveniji. Ta je poleti 1923 v Kamniški Bistrici organizirala prvi slovenski skavtski tabor.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov