Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja
Preporodovci za neodvisno in svobodno državo
Anglo-ameriško bombardiranje Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman. *Posnetek Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.
Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja
Preporodovci za neodvisno in svobodno državo
Anglo-ameriško bombardiranje Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman. *Posnetek Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.
Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj.
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov