Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja
Preporodovci za neodvisno in svobodno državo
Anglo-ameriško bombardiranje Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman. *Posnetek Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.
Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja
Preporodovci za neodvisno in svobodno državo
Anglo-ameriško bombardiranje Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman. *Posnetek Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.
Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.
Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj.
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov