Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu
Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov
Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Slavjansko delavsko podporno društvo je bilo prvo slovensko delavsko društvo v Trstu. Ustanovljeno je bilo 12. januarja 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je bilo društvo socialno, dobrodelno, so bili njegovi prvi člani po večini nekvalificirani delavci, pozneje pa so se mu začeli pridruževati tudi ljudje iz slovenskih in drugih slovanskih višjih slojev. Društvena pravila so namreč dovoljevala včlanitev tudi ljudem, ki niso sodili med delavce. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo pri obrtniških in umetniških dejavnostih, priskrbelo pa jim je tudi delo. Imelo je svojo knjižnico, prirejalo je literarne večere, tako imenovane besede, predavanja in plese. Tržaško Slavjansko podporno delavsko društvo je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in ga preimenovale.
Leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Kot ilustratorka je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš, sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodov Tineta Debeljaka. Po vojni je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na njej je tudi poučevala. Ilustrirala je vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije, tudi prvo celotno izdajo del Franceta Balantiča. Gore okoli mesta Bariloche so jo prevzele in postale navdih za njeno ustvarjanje. Temu je sledilo še odkrivanje sledov starih indijanskih kultur. Ta kraj je postal središče njene likovne ustvarjalnosti.
Praznik slovenskega vojaškega letalstva je sicer povezan z ustanovitvijo ljubljanske in mariborske letalske stotnije 14. in 15. decembra 1918. V obeh stotnijah, ki sta delovali v okviru prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra, so leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva. Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet opravila 12. januarja 1919, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet nad Koroško.
Novinar in športni organizator Evgen Bergant se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, več kot dve desetletji pa je uspešno deloval v Združenju evropskih športnih novinarjev. Med drugim je bil tudi član iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Združenju športnih zvez. Leta 1986 je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu
Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov
Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Slavjansko delavsko podporno društvo je bilo prvo slovensko delavsko društvo v Trstu. Ustanovljeno je bilo 12. januarja 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je bilo društvo socialno, dobrodelno, so bili njegovi prvi člani po večini nekvalificirani delavci, pozneje pa so se mu začeli pridruževati tudi ljudje iz slovenskih in drugih slovanskih višjih slojev. Društvena pravila so namreč dovoljevala včlanitev tudi ljudem, ki niso sodili med delavce. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo pri obrtniških in umetniških dejavnostih, priskrbelo pa jim je tudi delo. Imelo je svojo knjižnico, prirejalo je literarne večere, tako imenovane besede, predavanja in plese. Tržaško Slavjansko podporno delavsko društvo je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in ga preimenovale.
Leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Kot ilustratorka je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš, sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodov Tineta Debeljaka. Po vojni je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na njej je tudi poučevala. Ilustrirala je vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije, tudi prvo celotno izdajo del Franceta Balantiča. Gore okoli mesta Bariloche so jo prevzele in postale navdih za njeno ustvarjanje. Temu je sledilo še odkrivanje sledov starih indijanskih kultur. Ta kraj je postal središče njene likovne ustvarjalnosti.
Praznik slovenskega vojaškega letalstva je sicer povezan z ustanovitvijo ljubljanske in mariborske letalske stotnije 14. in 15. decembra 1918. V obeh stotnijah, ki sta delovali v okviru prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra, so leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva. Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet opravila 12. januarja 1919, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet nad Koroško.
Novinar in športni organizator Evgen Bergant se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, več kot dve desetletji pa je uspešno deloval v Združenju evropskih športnih novinarjev. Med drugim je bil tudi član iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Združenju športnih zvez. Leta 1986 je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov