Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesarjev privilegij meščanom Radgone
Dediščina diplomata in egiptologa
Svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in preostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja se je radgonsko vinogradništvo močno razvijalo. Meščani ali trgovci so prodajali vino ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svojimi privilegiji so si radgonski meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, to pa jim je zagotovilo monopol nad trgovino z vinom.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je leta 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze. Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka in pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Leta 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, ki je v politiko stopil v času vlade Staneta Kavčiča *Posnetek Kasneje je bil med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cesarjev privilegij meščanom Radgone
Dediščina diplomata in egiptologa
Svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in preostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja se je radgonsko vinogradništvo močno razvijalo. Meščani ali trgovci so prodajali vino ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svojimi privilegiji so si radgonski meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, to pa jim je zagotovilo monopol nad trgovino z vinom.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je leta 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze. Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka in pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Leta 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, ki je v politiko stopil v času vlade Staneta Kavčiča *Posnetek Kasneje je bil med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov