Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oblast s sankcijami zoper kritike
Škofovstvo v znamenju vojne in delitev
Socialni realist in upornik proti nacizmu
V podonavski monarhiji je začel leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali povzročijo za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado”. Sankcije za osumljene takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, ampak tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je bil leta 1907 v Celovcu posvečen v duhovnika. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene teološke fakultete v Ljubljani in postal predavatelj kanonskega prava. Desetletje pozneje ga je papež Pij XI. na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa koadjutorja, leta 1930 je po Jegličevi odpovedi škofiji postal ljubljanski škof. Okrepil je pastoralno dejavnost, ki jo je leta 1940 strnil na škofijski sinodi v Ljubljani. Pridružil se je papeški obsodbi komunizma in nacizma ter izrazil lojalnost do italijanskih okupacijskih oblasti v upanju da bodo spoštovale obljubljeno avtonomijo Slovencev. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti se je maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje prek Švice odpotoval v Združene države Amerike. Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za deset let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča razveljavilo in jo Okrožnemu sodišču v Ljubljani vrnilo v ponovno sojenje, to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Umrl je v Clevelandu, leta 2013 so njegove posmrtne ostane prenesli v ljubljansko stolnico. Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman se je rodil pred 140 leti (1883) v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem.
Pisatelj in publicist Jože Kerenčič je leta 1937 diplomiral iz filozofije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Tam je bil med drugim osrednja osebnost in predsednik levičarskega Akademskega agrarnega kluba “Njiva”. Posvečal se je zlasti vprašanju slovenske vasi in o tem napisal tudi sociološki študiji. Zaradi nedogmatskega pogleda na kmečka vprašanja so ga izključili iz Komunistične partije, vendar to njegovega revolucionarnega delovanja ni pretrgalo. Leta 1941 je v Slovenskih goricah organiziral narodnoosvobodilno odporniško gibanje. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Pisateljski dar Jožeta Kerenčiča, tudi enega najopaznejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi, izpričujeta novela “Mati išče mojstra” in med okupacijo uničeni roman “Krmljanec”. Pisatelj, publicist in narodni heroj Jože Kerenčič se je rodil pred 110 leti (1913) v Jastrebcih pri Kogu.
Sociolog in politik Jože Pučnik se je z represijo povojnega režima prvič srečal kot dijak mariborske klasične gimnazije. Pozneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, spomladi 1958 diplomiral in jeseni istega leta zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, postal politični zapornik. Obsojen je bil na devet let, po petih letih so ga pogojno izpustili in ga po dobrih sedmih mesecih zaradi članka v reviji Perspektive znova zaprli. Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, ker pa mu ljubljanska univerza ni hotela izdati potrdila o diplomi, se je tam sprva preživljal kot nekvalificiran delavec, v Hamburgu še enkrat doštudiral in dobil zaposlitev na eni izmed nemških univerz. Nekaj let, ko ni smel čez mejo, se je z domačimi dobival v Celovcu, potem se je v Slovenijo redno vračal in se po upokojitvi konec leta 1989 dokončno vrnil. Sredi osemdesetih je začel objavljati v Novi reviji. V njeni 57. številki s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Doktorja Jožeta Pučnika – rodil se je leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici –, sta odlikovali doslednost in pripravljenost, da za demokratične ideje žrtvuje tudi svojo osebno svobodo.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Oblast s sankcijami zoper kritike
Škofovstvo v znamenju vojne in delitev
Socialni realist in upornik proti nacizmu
V podonavski monarhiji je začel leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali povzročijo za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado”. Sankcije za osumljene takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, ampak tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je bil leta 1907 v Celovcu posvečen v duhovnika. Leta 1919 se je odzval vabilu novoustanovljene teološke fakultete v Ljubljani in postal predavatelj kanonskega prava. Desetletje pozneje ga je papež Pij XI. na prošnjo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa koadjutorja, leta 1930 je po Jegličevi odpovedi škofiji postal ljubljanski škof. Okrepil je pastoralno dejavnost, ki jo je leta 1940 strnil na škofijski sinodi v Ljubljani. Pridružil se je papeški obsodbi komunizma in nacizma ter izrazil lojalnost do italijanskih okupacijskih oblasti v upanju da bodo spoštovale obljubljeno avtonomijo Slovencev. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti se je maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje prek Švice odpotoval v Združene države Amerike. Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za deset let in zaplembo celotnega premoženja. Državno tožilstvo Slovenije je leta 1995 sprožilo zahtevo za obnovo procesa. Vrhovno sodišče je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča razveljavilo in jo Okrožnemu sodišču v Ljubljani vrnilo v ponovno sojenje, to pa je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Umrl je v Clevelandu, leta 2013 so njegove posmrtne ostane prenesli v ljubljansko stolnico. Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman se je rodil pred 140 leti (1883) v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem.
Pisatelj in publicist Jože Kerenčič je leta 1937 diplomiral iz filozofije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Tam je bil med drugim osrednja osebnost in predsednik levičarskega Akademskega agrarnega kluba “Njiva”. Posvečal se je zlasti vprašanju slovenske vasi in o tem napisal tudi sociološki študiji. Zaradi nedogmatskega pogleda na kmečka vprašanja so ga izključili iz Komunistične partije, vendar to njegovega revolucionarnega delovanja ni pretrgalo. Leta 1941 je v Slovenskih goricah organiziral narodnoosvobodilno odporniško gibanje. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Pisateljski dar Jožeta Kerenčiča, tudi enega najopaznejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi, izpričujeta novela “Mati išče mojstra” in med okupacijo uničeni roman “Krmljanec”. Pisatelj, publicist in narodni heroj Jože Kerenčič se je rodil pred 110 leti (1913) v Jastrebcih pri Kogu.
Sociolog in politik Jože Pučnik se je z represijo povojnega režima prvič srečal kot dijak mariborske klasične gimnazije. Pozneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, spomladi 1958 diplomiral in jeseni istega leta zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, postal politični zapornik. Obsojen je bil na devet let, po petih letih so ga pogojno izpustili in ga po dobrih sedmih mesecih zaradi članka v reviji Perspektive znova zaprli. Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, ker pa mu ljubljanska univerza ni hotela izdati potrdila o diplomi, se je tam sprva preživljal kot nekvalificiran delavec, v Hamburgu še enkrat doštudiral in dobil zaposlitev na eni izmed nemških univerz. Nekaj let, ko ni smel čez mejo, se je z domačimi dobival v Celovcu, potem se je v Slovenijo redno vračal in se po upokojitvi konec leta 1989 dokončno vrnil. Sredi osemdesetih je začel objavljati v Novi reviji. V njeni 57. številki s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Doktorja Jožeta Pučnika – rodil se je leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici –, sta odlikovali doslednost in pripravljenost, da za demokratične ideje žrtvuje tudi svojo osebno svobodo.
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov