Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah
Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu
Leonora iz Piranskega zaliva
Poznejši koroški duhovnik Gregor Einspieler je ob podpori strica Andreja obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam končal bogoslovne študije. Einspieler ni bil le vnet dušni pastir, temveč tudi vse življenje izredno aktiven narodni delavec. Tako je bil leta 1890 med ustanovitelji in nato dolgoletni predsednik „Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“. Društvo je bilo politična in organizacijska centrala koroških Slovencev vse do leta 1934, ko je avtoritarna Avstrija prepovedala njegovo delovanje. Avgusta leta 1890 so koroški Slovenci prvič po letu 1873 nastopili na volitvah v koroški deželni zbor s samostojno politično organizacijo. V kmečko kurijo sta bila izvoljena Gregor Einspieler in župan na Jezerskem Franc Muri. V deželnem zboru si je odločno prizadeval za verski pouk in uvajanje slovenskega jezika v šole. Ko so bili leta 1896 Gregor Einspieler, Franc Muri in Franc Grafenauer izvoljeni v koroški deželni zbor, so koroški Slovenci dosegli najmočnejše deželnozborsko zastopstvo v zgodovini. Po tistem, ko je po plebiscitu zapustil Koroško, je od leta 1922 deloval kot župnik v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah. Tam je tudi umrl.. Gregor Einspieler se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Svečah v Rožu.
Nacistični okupatorji so na današnji dan pred 80-imi leti (1943.) na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc se je vrnil v mariborski zapor. Umrl je leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Posnetek Je povedal pater Karel Gržan, ki je o Izidorju Završniku napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«.
Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončne italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi sta želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe.
10. marca pred 20-imi leti (2003.) je morje naplavilo v Piranski zaliv poginulo mlado samico brazdastega kita. Strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja so se odločili ohraniti njen skelet. Trinajst metrov dolgo in enajst ton težko truplo brazdaste samice so ovili v mreže, ga potopili in pustili, da ga očistijo prebivalci morja sami. Po nekaj mesecih so potapljači prinesli kosti na kopno, sledilo je razsoljevanje in razmaščevanje, potem pa so okostje razstavili v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Okostje, ki so ga poimenovali Leonora, pripada največji novodobni živali, kar jih je bilo kdaj najdenih na območju Slovenije.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah
Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu
Leonora iz Piranskega zaliva
Poznejši koroški duhovnik Gregor Einspieler je ob podpori strica Andreja obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam končal bogoslovne študije. Einspieler ni bil le vnet dušni pastir, temveč tudi vse življenje izredno aktiven narodni delavec. Tako je bil leta 1890 med ustanovitelji in nato dolgoletni predsednik „Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“. Društvo je bilo politična in organizacijska centrala koroških Slovencev vse do leta 1934, ko je avtoritarna Avstrija prepovedala njegovo delovanje. Avgusta leta 1890 so koroški Slovenci prvič po letu 1873 nastopili na volitvah v koroški deželni zbor s samostojno politično organizacijo. V kmečko kurijo sta bila izvoljena Gregor Einspieler in župan na Jezerskem Franc Muri. V deželnem zboru si je odločno prizadeval za verski pouk in uvajanje slovenskega jezika v šole. Ko so bili leta 1896 Gregor Einspieler, Franc Muri in Franc Grafenauer izvoljeni v koroški deželni zbor, so koroški Slovenci dosegli najmočnejše deželnozborsko zastopstvo v zgodovini. Po tistem, ko je po plebiscitu zapustil Koroško, je od leta 1922 deloval kot župnik v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah. Tam je tudi umrl.. Gregor Einspieler se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Svečah v Rožu.
Nacistični okupatorji so na današnji dan pred 80-imi leti (1943.) na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc se je vrnil v mariborski zapor. Umrl je leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Posnetek Je povedal pater Karel Gržan, ki je o Izidorju Završniku napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«.
Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončne italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi sta želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe.
10. marca pred 20-imi leti (2003.) je morje naplavilo v Piranski zaliv poginulo mlado samico brazdastega kita. Strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja so se odločili ohraniti njen skelet. Trinajst metrov dolgo in enajst ton težko truplo brazdaste samice so ovili v mreže, ga potopili in pustili, da ga očistijo prebivalci morja sami. Po nekaj mesecih so potapljači prinesli kosti na kopno, sledilo je razsoljevanje in razmaščevanje, potem pa so okostje razstavili v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Okostje, ki so ga poimenovali Leonora, pripada največji novodobni živali, kar jih je bilo kdaj najdenih na območju Slovenije.
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov