Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga
Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu
Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1856 je bil v Celovcu ustanovljen odbor za graditev koroške proge od Maribora do Celovca. Zasebna družba z imenom Južna železnica je v želji, da bi obvladovala čim večje prometno območje, najprej zgradila vzhodni krak te povezave od Pragerskega do Budimpešte, potem pa je še zahodnega, ki je tekel od Maribora do vozlišča Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji). Progo so začeli graditi julija 1857. Odsek do Celovca so odprli nekaj manj kot šest let po začetku del.
Sodnik, narodni delavec, raziskovalec ljudskega izročila in publicist Josip Šašel je leta 1911 promoviral na univerzi v Pragi in nato v Celovcu opravljal sodniško službo. Kot praporščak in pozneje nadporočnik je bil udeležen v prvi svetovni vojni. Leta 1918 je z dovoljenjem slovenske deželne vlade spremenil ime Wieser v ime Šašel, kot se je očetovi kmetiji reklo po domače. Po vojni se je kot sodnik prijavil v službo deželne vlade za Slovenijo. V času koroškega plebiscita je bil sodnik v Velikovcu, pozneje pa na Prevaljah, v Šmarju pri Jelšah in od 1936. v Ljubljani. Po upokojitvi je živel na Prevaljah in pisal o koroški krajevni zgodovini, toponomastiki, etnologiji in sodobnih razmerah. Raziskovalno se je usmeril v kulturno, jezikovno in zgodovinsko podobo Slovencev na Koroškem, še posebno v Rožu. Njegovi »Spomini« so izšli v dveh knjigah. Opisuje zgodovino in poselitev krajev, predstavlja življenje svojih prednikov in odkriva družinsko zgodovino do leta 1628. V tem delu so Šašlovi Spomini prava družinska kronika. Sodnik in etnolog Josip Šašel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Slovenjem Plajberku.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Iz tistega časa se ga je kasnejši akademski slikar France Godec leta 1984 takole spominjal. *Posnetek Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najbolj monumentalna slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa nekaj pomenili. Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb. Slikar in skladatelj Saša Šantel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Gorici.
Sredi marca leta 1948 so v nekdanji Jugoslaviji izvedli prvi povojni popis prebivalstva. Na ozemlju tedanje Slovenije, ki ni vključevalo dela Primorja, natančneje, cone B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja, je pred 75-imi leti po virih, ki jih povzema zgodovinar dr. Vasilij Melik, živelo milijon 389 tisoč 084 ljudi s stalnim prebivališčem. 46,98 odstotka je bilo moških in 53,02 odstotka žensk. S popisom so bili zbrani nekateri osnovni in splošni podatki o prebivalstvu; prikazovati so se začeli po načelu stalnega prebivališča.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga
Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu
Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1856 je bil v Celovcu ustanovljen odbor za graditev koroške proge od Maribora do Celovca. Zasebna družba z imenom Južna železnica je v želji, da bi obvladovala čim večje prometno območje, najprej zgradila vzhodni krak te povezave od Pragerskega do Budimpešte, potem pa je še zahodnega, ki je tekel od Maribora do vozlišča Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji). Progo so začeli graditi julija 1857. Odsek do Celovca so odprli nekaj manj kot šest let po začetku del.
Sodnik, narodni delavec, raziskovalec ljudskega izročila in publicist Josip Šašel je leta 1911 promoviral na univerzi v Pragi in nato v Celovcu opravljal sodniško službo. Kot praporščak in pozneje nadporočnik je bil udeležen v prvi svetovni vojni. Leta 1918 je z dovoljenjem slovenske deželne vlade spremenil ime Wieser v ime Šašel, kot se je očetovi kmetiji reklo po domače. Po vojni se je kot sodnik prijavil v službo deželne vlade za Slovenijo. V času koroškega plebiscita je bil sodnik v Velikovcu, pozneje pa na Prevaljah, v Šmarju pri Jelšah in od 1936. v Ljubljani. Po upokojitvi je živel na Prevaljah in pisal o koroški krajevni zgodovini, toponomastiki, etnologiji in sodobnih razmerah. Raziskovalno se je usmeril v kulturno, jezikovno in zgodovinsko podobo Slovencev na Koroškem, še posebno v Rožu. Njegovi »Spomini« so izšli v dveh knjigah. Opisuje zgodovino in poselitev krajev, predstavlja življenje svojih prednikov in odkriva družinsko zgodovino do leta 1628. V tem delu so Šašlovi Spomini prava družinska kronika. Sodnik in etnolog Josip Šašel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Slovenjem Plajberku.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Iz tistega časa se ga je kasnejši akademski slikar France Godec leta 1984 takole spominjal. *Posnetek Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najbolj monumentalna slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa nekaj pomenili. Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb. Slikar in skladatelj Saša Šantel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Gorici.
Sredi marca leta 1948 so v nekdanji Jugoslaviji izvedli prvi povojni popis prebivalstva. Na ozemlju tedanje Slovenije, ki ni vključevalo dela Primorja, natančneje, cone B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja, je pred 75-imi leti po virih, ki jih povzema zgodovinar dr. Vasilij Melik, živelo milijon 389 tisoč 084 ljudi s stalnim prebivališčem. 46,98 odstotka je bilo moških in 53,02 odstotka žensk. S popisom so bili zbrani nekateri osnovni in splošni podatki o prebivalstvu; prikazovati so se začeli po načelu stalnega prebivališča.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov