Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov
Za spremembo podrejenega položaja žensk
Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Segale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, v kateri je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete, rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.
Političarka, publicistka in novinarka Alojzija Štebi je po končanem učiteljišču službovala v različnih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila pred 140-imi leti (1883) v Ljubljani.
Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. *Posnetek Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil leta 1931 v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.
Začetek delovanja letalske policijske enote sega v leto 1967, ko je takratna slovenska milica dobila v uporabo prvi helikopter z oznako Bell 47. Še isto leto je bila usposobljena prva ekipa za reševanje v gorah, naslednje leto pa je policijski helikopter prvič sodeloval v reševalni akciji. 24. marca 1968 je enota prvič uspešno posredovala pod Mojstrovko, ko je snežni plaz zasul turne smučarje. Ta dogodek pomeni začetek razvoja helikopterskega gorskega reševanja v Sloveniji. Helikopter Bell 47 je opravljal naloge do leta 1984, ko je bil prizemljen in je danes na ogled v Planinskem muzeju v Mojstrani.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov
Za spremembo podrejenega položaja žensk
Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fizik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko, velja za edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Segale so na področja mehanike, hidromehanike, akustike, v kateri je določal hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih, optike ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete, rektor dunajske univerze, redni član in podpredsednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Fizik Jožef Štefan, ki velja za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti, se je rodil leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu.
Političarka, publicistka in novinarka Alojzija Štebi je po končanem učiteljišču službovala v različnih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila pred 140-imi leti (1883) v Ljubljani.
Teolog, biblicist in prevajalec France Rozman je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija Svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja Svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. *Posnetek Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil leta 1931 v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.
Začetek delovanja letalske policijske enote sega v leto 1967, ko je takratna slovenska milica dobila v uporabo prvi helikopter z oznako Bell 47. Še isto leto je bila usposobljena prva ekipa za reševanje v gorah, naslednje leto pa je policijski helikopter prvič sodeloval v reševalni akciji. 24. marca 1968 je enota prvič uspešno posredovala pod Mojstrovko, ko je snežni plaz zasul turne smučarje. Ta dogodek pomeni začetek razvoja helikopterskega gorskega reševanja v Sloveniji. Helikopter Bell 47 je opravljal naloge do leta 1984, ko je bil prizemljen in je danes na ogled v Planinskem muzeju v Mojstrani.
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov