Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom
Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase”
Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Demeter Bleiweis je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Demeter Bleiweis se je rodil na leta 1871 v Ljubljani.
Mladinska pesnica in pisateljica Anica Černej je obiskovala učiteljišče v Mariboru in Zagrebu ter nato poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Kot književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet. Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Anica Černej se je rodila leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
Zdravnik in poznejši politik Jože Potrč je diplomiral leta 1928 v Gradcu. Ker so mu očitali politično nestrpnost, je moral ptujsko bolnišnico kmalu zapustiti, in tako je leta 1930 v Janežovcih pri Desterniku odprl zasebno zdravniško prakso ter se uveljavil kot pravi ljudski zdravnik. Vse do druge svetovne vojne je z motociklom obiskoval bolnike na svojem obsežnem podeželskem območju. Vmes je bil kot aktiven komunist tudi preganjan in večkrat zaprt, takoj po začetku vojne pa so ga odpeljali v taborišče Muhlberg v Nemčiji, kjer je bil vse do avgusta leta 1945. Po vojni se je posvetil političnemu delu: med drugim je vodil republiške organe za prosveto, znanost in kulturo ter zdravstvo in socialno politiko. Od leta 1951 do svoje smrti je bil vodja jugoslovanske delegacije pri mednarodni organizaciji za delo, kjer si je pridobil velik ugled, saj je bil med najbolj dejavnimi člani. Jože Potrč se je rodil pred 120 leti (1903) v Vintarovcih v Slovenskih Goricah.
Branko Gombač je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. *Posnetek Je povedal ob začetku Borštnikovega srečanja leta 1982. Poleg režij v slovenskih gledališčih je Branko Gombač režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je pred 99 leti (1924) v Poljčanah.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom
Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase”
Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Demeter Bleiweis je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Demeter Bleiweis se je rodil na leta 1871 v Ljubljani.
Mladinska pesnica in pisateljica Anica Černej je obiskovala učiteljišče v Mariboru in Zagrebu ter nato poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Kot književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet. Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Anica Černej se je rodila leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
Zdravnik in poznejši politik Jože Potrč je diplomiral leta 1928 v Gradcu. Ker so mu očitali politično nestrpnost, je moral ptujsko bolnišnico kmalu zapustiti, in tako je leta 1930 v Janežovcih pri Desterniku odprl zasebno zdravniško prakso ter se uveljavil kot pravi ljudski zdravnik. Vse do druge svetovne vojne je z motociklom obiskoval bolnike na svojem obsežnem podeželskem območju. Vmes je bil kot aktiven komunist tudi preganjan in večkrat zaprt, takoj po začetku vojne pa so ga odpeljali v taborišče Muhlberg v Nemčiji, kjer je bil vse do avgusta leta 1945. Po vojni se je posvetil političnemu delu: med drugim je vodil republiške organe za prosveto, znanost in kulturo ter zdravstvo in socialno politiko. Od leta 1951 do svoje smrti je bil vodja jugoslovanske delegacije pri mednarodni organizaciji za delo, kjer si je pridobil velik ugled, saj je bil med najbolj dejavnimi člani. Jože Potrč se je rodil pred 120 leti (1903) v Vintarovcih v Slovenskih Goricah.
Branko Gombač je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. *Posnetek Je povedal ob začetku Borštnikovega srečanja leta 1982. Poleg režij v slovenskih gledališčih je Branko Gombač režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je pred 99 leti (1924) v Poljčanah.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov