Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor
Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika
Ljubljanska nogometna podzveza
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Marko Hanžič je na Dunaju doktoriral iz svobodnih umetnosti, filozofije in teologije, pozneje pa se je posvetil zgodovini. Pri svojem delu je pokazal veliko poznavanje literature, premišljeno je pojasnjeval vire in zelo natančno navajal podatke. Pomembna so njegova dela o staroslovenski (karantanski) zgodovini. V nasprotju s tedaj uveljavljenim deželnim zgodovinopisjem je vzhodnoalpsko in panonsko območje obravnaval kot zgodovinsko in politično celoto. Marko Hanžič se je rodil pred 340 leti (1683) v Žirovnici.
Duhovnik, jezikoslovec in nabožni pisatelj Peter Dajnko je poskušal razviti nabožno in poučnošolsko književnost v vzhodnoštajerskem narečju. V ta namen je najbrž na Kopitarjevo pobudo leta 1824 izdal normativno slovnico vzhodnoslovenskega knjižnega jezika, v kateri je uvedel nov črkopis – dajnčico. Ko je končal slovnico, je začel pripravljati še latinsko-nemško-slovenski slovar, ki ga je tudi dokončal, a se je rokopis izgubil. Istega leta kot slovnica je izšla njegova knjiga »Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi«, leta 1827 pa Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem, ki pretežno obravnavajo kmečka opravila, življenje in poklice. Dajnčica je bila v rabi od 1824 do 1838. Uporabljali so jo številni štajerski nabožni pisci. V njej je bilo natisnjenih več kot 50 tisoč knjig. Leta 1831 je bila uvedena tudi v šole, vendar se je morala sedem let pozneje iz njih umakniti, saj so se pojavljale vedno močnejše zahteve po enotnem slovenskem knjižnem jeziku. Dajnčico in narečni jezik je leta 1832 strokovno zavrnil Dajnkov rojak Anton Murko v svoji slovnici. Dajnkovo delo je tudi čebelarski priročnik Čelarstvo iz leta 1831, ki velja za prvo v slovenščini napisano knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod iz nemščine ali kakega drugega jezika. Duhovnik in jezikoslovec Peter Dajnko, čigar pomembna zasluga je v širokih slojih ljudstva prebujeno veselje do slovenske knjige, se je rodil leta 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Stane Derganc sodi med športnike, ki so veliko storili za ugled slovenske gimnastike. Na olimpijskih igrah leta 1924 je bil z jugoslovansko gimnastično vrsto četrti, na olimpijskih igrah leta 1928 pa je osvojil bronasto medaljo v preskoku. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih leta 1922 in 1926. *Posnetek Stane Derganc pa ni bil le dvakratni dobitnik olimpijskega brona, ampak tudi Verigar z znamenite serije prvih slovenskih poštnih znamk iz leta 1919, njegova podoba pa je bila motiv številne stvaritve kiparja Lojzeta Dolinarja. Po tekmovalnem obdobju je Stane Derganc, rodil se je pred 130 leti (1893) v Ljubljani, delal kot telovadni trener.
Nogomet je v Slovenijo prišel z Dunaja, na začetku 20. stoletja pa se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je sprva bolj ali manj navduševal dijake na travnikih ob šolah. Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Do prve svetovne vojne je bil razvoj tega športa počasen, skokovit pa je postal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začelo povečevati število klubov. Ti so se povezali v Ljubljansko nogometno podzvezo, ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920. Sestavljalo jo je sedem klubov. Ljubljanska sta bila Ilirija in Slovan, mariborski Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. Slovenski športni klub Maribor, en klub, Cillier SV, pa je bil iz Celja.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor
Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika
Ljubljanska nogometna podzveza
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Marko Hanžič je na Dunaju doktoriral iz svobodnih umetnosti, filozofije in teologije, pozneje pa se je posvetil zgodovini. Pri svojem delu je pokazal veliko poznavanje literature, premišljeno je pojasnjeval vire in zelo natančno navajal podatke. Pomembna so njegova dela o staroslovenski (karantanski) zgodovini. V nasprotju s tedaj uveljavljenim deželnim zgodovinopisjem je vzhodnoalpsko in panonsko območje obravnaval kot zgodovinsko in politično celoto. Marko Hanžič se je rodil pred 340 leti (1683) v Žirovnici.
Duhovnik, jezikoslovec in nabožni pisatelj Peter Dajnko je poskušal razviti nabožno in poučnošolsko književnost v vzhodnoštajerskem narečju. V ta namen je najbrž na Kopitarjevo pobudo leta 1824 izdal normativno slovnico vzhodnoslovenskega knjižnega jezika, v kateri je uvedel nov črkopis – dajnčico. Ko je končal slovnico, je začel pripravljati še latinsko-nemško-slovenski slovar, ki ga je tudi dokončal, a se je rokopis izgubil. Istega leta kot slovnica je izšla njegova knjiga »Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi«, leta 1827 pa Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem, ki pretežno obravnavajo kmečka opravila, življenje in poklice. Dajnčica je bila v rabi od 1824 do 1838. Uporabljali so jo številni štajerski nabožni pisci. V njej je bilo natisnjenih več kot 50 tisoč knjig. Leta 1831 je bila uvedena tudi v šole, vendar se je morala sedem let pozneje iz njih umakniti, saj so se pojavljale vedno močnejše zahteve po enotnem slovenskem knjižnem jeziku. Dajnčico in narečni jezik je leta 1832 strokovno zavrnil Dajnkov rojak Anton Murko v svoji slovnici. Dajnkovo delo je tudi čebelarski priročnik Čelarstvo iz leta 1831, ki velja za prvo v slovenščini napisano knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod iz nemščine ali kakega drugega jezika. Duhovnik in jezikoslovec Peter Dajnko, čigar pomembna zasluga je v širokih slojih ljudstva prebujeno veselje do slovenske knjige, se je rodil leta 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Stane Derganc sodi med športnike, ki so veliko storili za ugled slovenske gimnastike. Na olimpijskih igrah leta 1924 je bil z jugoslovansko gimnastično vrsto četrti, na olimpijskih igrah leta 1928 pa je osvojil bronasto medaljo v preskoku. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih leta 1922 in 1926. *Posnetek Stane Derganc pa ni bil le dvakratni dobitnik olimpijskega brona, ampak tudi Verigar z znamenite serije prvih slovenskih poštnih znamk iz leta 1919, njegova podoba pa je bila motiv številne stvaritve kiparja Lojzeta Dolinarja. Po tekmovalnem obdobju je Stane Derganc, rodil se je pred 130 leti (1893) v Ljubljani, delal kot telovadni trener.
Nogomet je v Slovenijo prišel z Dunaja, na začetku 20. stoletja pa se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je sprva bolj ali manj navduševal dijake na travnikih ob šolah. Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Do prve svetovne vojne je bil razvoj tega športa počasen, skokovit pa je postal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začelo povečevati število klubov. Ti so se povezali v Ljubljansko nogometno podzvezo, ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920. Sestavljalo jo je sedem klubov. Ljubljanska sta bila Ilirija in Slovan, mariborski Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. Slovenski športni klub Maribor, en klub, Cillier SV, pa je bil iz Celja.
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov