Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor
Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika
Ljubljanska nogometna podzveza
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Marko Hanžič je na Dunaju doktoriral iz svobodnih umetnosti, filozofije in teologije, pozneje pa se je posvetil zgodovini. Pri svojem delu je pokazal veliko poznavanje literature, premišljeno je pojasnjeval vire in zelo natančno navajal podatke. Pomembna so njegova dela o staroslovenski (karantanski) zgodovini. V nasprotju s tedaj uveljavljenim deželnim zgodovinopisjem je vzhodnoalpsko in panonsko območje obravnaval kot zgodovinsko in politično celoto. Marko Hanžič se je rodil pred 340 leti (1683) v Žirovnici.
Duhovnik, jezikoslovec in nabožni pisatelj Peter Dajnko je poskušal razviti nabožno in poučnošolsko književnost v vzhodnoštajerskem narečju. V ta namen je najbrž na Kopitarjevo pobudo leta 1824 izdal normativno slovnico vzhodnoslovenskega knjižnega jezika, v kateri je uvedel nov črkopis – dajnčico. Ko je končal slovnico, je začel pripravljati še latinsko-nemško-slovenski slovar, ki ga je tudi dokončal, a se je rokopis izgubil. Istega leta kot slovnica je izšla njegova knjiga »Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi«, leta 1827 pa Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem, ki pretežno obravnavajo kmečka opravila, življenje in poklice. Dajnčica je bila v rabi od 1824 do 1838. Uporabljali so jo številni štajerski nabožni pisci. V njej je bilo natisnjenih več kot 50 tisoč knjig. Leta 1831 je bila uvedena tudi v šole, vendar se je morala sedem let pozneje iz njih umakniti, saj so se pojavljale vedno močnejše zahteve po enotnem slovenskem knjižnem jeziku. Dajnčico in narečni jezik je leta 1832 strokovno zavrnil Dajnkov rojak Anton Murko v svoji slovnici. Dajnkovo delo je tudi čebelarski priročnik Čelarstvo iz leta 1831, ki velja za prvo v slovenščini napisano knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod iz nemščine ali kakega drugega jezika. Duhovnik in jezikoslovec Peter Dajnko, čigar pomembna zasluga je v širokih slojih ljudstva prebujeno veselje do slovenske knjige, se je rodil leta 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Stane Derganc sodi med športnike, ki so veliko storili za ugled slovenske gimnastike. Na olimpijskih igrah leta 1924 je bil z jugoslovansko gimnastično vrsto četrti, na olimpijskih igrah leta 1928 pa je osvojil bronasto medaljo v preskoku. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih leta 1922 in 1926. *Posnetek Stane Derganc pa ni bil le dvakratni dobitnik olimpijskega brona, ampak tudi Verigar z znamenite serije prvih slovenskih poštnih znamk iz leta 1919, njegova podoba pa je bila motiv številne stvaritve kiparja Lojzeta Dolinarja. Po tekmovalnem obdobju je Stane Derganc, rodil se je pred 130 leti (1893) v Ljubljani, delal kot telovadni trener.
Nogomet je v Slovenijo prišel z Dunaja, na začetku 20. stoletja pa se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je sprva bolj ali manj navduševal dijake na travnikih ob šolah. Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Do prve svetovne vojne je bil razvoj tega športa počasen, skokovit pa je postal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začelo povečevati število klubov. Ti so se povezali v Ljubljansko nogometno podzvezo, ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920. Sestavljalo jo je sedem klubov. Ljubljanska sta bila Ilirija in Slovan, mariborski Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. Slovenski športni klub Maribor, en klub, Cillier SV, pa je bil iz Celja.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor
Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika
Ljubljanska nogometna podzveza
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Marko Hanžič je na Dunaju doktoriral iz svobodnih umetnosti, filozofije in teologije, pozneje pa se je posvetil zgodovini. Pri svojem delu je pokazal veliko poznavanje literature, premišljeno je pojasnjeval vire in zelo natančno navajal podatke. Pomembna so njegova dela o staroslovenski (karantanski) zgodovini. V nasprotju s tedaj uveljavljenim deželnim zgodovinopisjem je vzhodnoalpsko in panonsko območje obravnaval kot zgodovinsko in politično celoto. Marko Hanžič se je rodil pred 340 leti (1683) v Žirovnici.
Duhovnik, jezikoslovec in nabožni pisatelj Peter Dajnko je poskušal razviti nabožno in poučnošolsko književnost v vzhodnoštajerskem narečju. V ta namen je najbrž na Kopitarjevo pobudo leta 1824 izdal normativno slovnico vzhodnoslovenskega knjižnega jezika, v kateri je uvedel nov črkopis – dajnčico. Ko je končal slovnico, je začel pripravljati še latinsko-nemško-slovenski slovar, ki ga je tudi dokončal, a se je rokopis izgubil. Istega leta kot slovnica je izšla njegova knjiga »Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi«, leta 1827 pa Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem, ki pretežno obravnavajo kmečka opravila, življenje in poklice. Dajnčica je bila v rabi od 1824 do 1838. Uporabljali so jo številni štajerski nabožni pisci. V njej je bilo natisnjenih več kot 50 tisoč knjig. Leta 1831 je bila uvedena tudi v šole, vendar se je morala sedem let pozneje iz njih umakniti, saj so se pojavljale vedno močnejše zahteve po enotnem slovenskem knjižnem jeziku. Dajnčico in narečni jezik je leta 1832 strokovno zavrnil Dajnkov rojak Anton Murko v svoji slovnici. Dajnkovo delo je tudi čebelarski priročnik Čelarstvo iz leta 1831, ki velja za prvo v slovenščini napisano knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod iz nemščine ali kakega drugega jezika. Duhovnik in jezikoslovec Peter Dajnko, čigar pomembna zasluga je v širokih slojih ljudstva prebujeno veselje do slovenske knjige, se je rodil leta 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Stane Derganc sodi med športnike, ki so veliko storili za ugled slovenske gimnastike. Na olimpijskih igrah leta 1924 je bil z jugoslovansko gimnastično vrsto četrti, na olimpijskih igrah leta 1928 pa je osvojil bronasto medaljo v preskoku. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih leta 1922 in 1926. *Posnetek Stane Derganc pa ni bil le dvakratni dobitnik olimpijskega brona, ampak tudi Verigar z znamenite serije prvih slovenskih poštnih znamk iz leta 1919, njegova podoba pa je bila motiv številne stvaritve kiparja Lojzeta Dolinarja. Po tekmovalnem obdobju je Stane Derganc, rodil se je pred 130 leti (1893) v Ljubljani, delal kot telovadni trener.
Nogomet je v Slovenijo prišel z Dunaja, na začetku 20. stoletja pa se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je sprva bolj ali manj navduševal dijake na travnikih ob šolah. Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Do prve svetovne vojne je bil razvoj tega športa počasen, skokovit pa je postal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začelo povečevati število klubov. Ti so se povezali v Ljubljansko nogometno podzvezo, ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920. Sestavljalo jo je sedem klubov. Ljubljanska sta bila Ilirija in Slovan, mariborski Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. Slovenski športni klub Maribor, en klub, Cillier SV, pa je bil iz Celja.
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov