Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. maj – praznik dela
Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Bela krajina dobi muzej
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, pesnik in pridigar Jakob Gomilšak je bil po študiju bogoslovja v Gradcu pridigar v Trstu. Zbiral je ljudske pesmi in pisal vesele študentovske in domoljubne pesmi. Med njimi so najbolj znane: tako imenovana Prleška himna »Dere sen ja mali bija«, »študentska himna« »Študent na putu« in domoljubna »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Bil je tudi velik dobrotnik. Ob skrbi za domače je svoje prihranke pogosto daroval različnim organizacijam in društvom. Pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih prispevkov ter potopisov Jakob Gomilšak se je rodil pred 180 leti (1843) v kraju Biš v Slovenskih goricah.
1. maj, praznik dela, ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610 tisoč delavcev. V spopadu s policijo je izgubilo življenje enajst ljudi. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo ta dan vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. *Posnetek Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice – slišali ste melodijo Prvomajski pozdrav v izvedbi godbe Štorski železarji. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, potem pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja – nagelj in značko. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev se je glasila, naj bo 1. maj za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Literarni zgodovinar Martin Jevnikar je po študiju slavistike v Ljubljani v Rimu ubranil doktorat. Od 1945 do upokojitve je bil profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter tudi ravnatelj na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Od leta 1963 je bil dvanajst let predavatelj slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je predaval tudi na Univerzi v Vidmu. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil tudi član komisije za izdajo slovenskih šolskih knjig. Sam in s sodelavci je napisal jezikovne vadnice, berila, pregled književnosti. *Posnetek V samozaložbi je izdal štiri knjige pod naslovom Vsebine slovenskih leposlovnih del, v katerih je predstavil glavna dela slovenskih pisateljev od Antona Tomaža Linharta do Mimi Malenšek. Neprecenljivo delo je opravil pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je od leta 1974 dve desetletji izhajal v snopičih, nato pa izšel v štirih zajetnih knjigah. Pri nastajanju leksikona je sodeloval od samega začetka, od leta 1981 pa ga je tudi urejal. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar se je rodil pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori.
Zamisel o muzeju v Beli krajini je zaživela, ko so v Metliki ustanovili Muzejsko društvo, šele leta 1949 pa so se zanj odprle tudi prave možnosti. Belokranjski muzej so slovesno odprli 1. maja 1951, ko so v treh proštijskih sobah obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja. Prva tri desetletja je bil njegov ravnatelj Jože Dular, ki je poskrbel, da se je Belokranjski muzej razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom in knjižnico.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
1. maj – praznik dela
Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Bela krajina dobi muzej
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, pesnik in pridigar Jakob Gomilšak je bil po študiju bogoslovja v Gradcu pridigar v Trstu. Zbiral je ljudske pesmi in pisal vesele študentovske in domoljubne pesmi. Med njimi so najbolj znane: tako imenovana Prleška himna »Dere sen ja mali bija«, »študentska himna« »Študent na putu« in domoljubna »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Bil je tudi velik dobrotnik. Ob skrbi za domače je svoje prihranke pogosto daroval različnim organizacijam in društvom. Pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih prispevkov ter potopisov Jakob Gomilšak se je rodil pred 180 leti (1843) v kraju Biš v Slovenskih goricah.
1. maj, praznik dela, ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610 tisoč delavcev. V spopadu s policijo je izgubilo življenje enajst ljudi. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo ta dan vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. *Posnetek Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice – slišali ste melodijo Prvomajski pozdrav v izvedbi godbe Štorski železarji. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, potem pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja – nagelj in značko. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev se je glasila, naj bo 1. maj za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Literarni zgodovinar Martin Jevnikar je po študiju slavistike v Ljubljani v Rimu ubranil doktorat. Od 1945 do upokojitve je bil profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter tudi ravnatelj na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Od leta 1963 je bil dvanajst let predavatelj slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je predaval tudi na Univerzi v Vidmu. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil tudi član komisije za izdajo slovenskih šolskih knjig. Sam in s sodelavci je napisal jezikovne vadnice, berila, pregled književnosti. *Posnetek V samozaložbi je izdal štiri knjige pod naslovom Vsebine slovenskih leposlovnih del, v katerih je predstavil glavna dela slovenskih pisateljev od Antona Tomaža Linharta do Mimi Malenšek. Neprecenljivo delo je opravil pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je od leta 1974 dve desetletji izhajal v snopičih, nato pa izšel v štirih zajetnih knjigah. Pri nastajanju leksikona je sodeloval od samega začetka, od leta 1981 pa ga je tudi urejal. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar se je rodil pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori.
Zamisel o muzeju v Beli krajini je zaživela, ko so v Metliki ustanovili Muzejsko društvo, šele leta 1949 pa so se zanj odprle tudi prave možnosti. Belokranjski muzej so slovesno odprli 1. maja 1951, ko so v treh proštijskih sobah obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja. Prva tri desetletja je bil njegov ravnatelj Jože Dular, ki je poskrbel, da se je Belokranjski muzej razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom in knjižnico.
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov