Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra
Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan
Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije Jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. Tega trenutka se je radijska napovedovalka Štefka Vendramin takole spominjala. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanovo deklaracijo ima Evropa za začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije.
9. maja 1875 se je v Hotinji vasi rodil klasični filolog Anton Dolar. Maturiral je na mariborski klasični gimnaziji in doktoriral na dunajski univerzi. Po študiju je za kratek čas služboval v Mariboru, potem pa osem let na celjski gimnaziji. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor in spet začel službovanje na klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil najprej napoten v Galicijo, nato pa na soško fronto. Ob koncu vojne se je kot rezervni stotnik pridružil prvi slovenski vojski generala Maistra in bil ob razorožitvi nemške mestne varnostne straže eden izmed štirih poveljnikov napadalnih skupin. Pozneje je bil poslan na Koroško, po vrnitvi pa je v Mariboru spet delal kot gimnazijski profesor do upokojitve leta 1937. Strokovno je dr. Anton Dolar pisal o metodiki pouka latinščine, posvečal pa se je tudi slavistični literaturi, moderni ter objavljal prispevek v slovenskih, čeških in nemških časopisih. Klasični filolog Anton Dolar se je rodil leta 1875 v Hotinji vasi v današnji občini Hoče - Slivnica.
9. maja leta 1975 je v Naših razgledih izšel intervju tržaškega pisatelj Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom. Šlo je za ponatis iz zbornika »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki je izšel v Trstu, v njem pa je Kocbek spregovoril tudi o usodi domobrancev, ki so jih Angleži maja 1945 s Koroškega vrnili v Slovenijo, tu pa so bili večinoma usmrčeni. Kocbek med drugim reče:« Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.« Intervju, ki je v takoj razprodanih Naših razgledih izšel na simboličen dan – na dan zmage, ko so na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike v Ljubljani, slovesno odkrili spomenik revoluciji –, je bil deležen ostre in soglasne politične obsodbe, obračunavanja z Edvardom Kocbekom pa so se v polemičnih replikah v naslednjih treh številkah štirinajstdnevnika nadaljevala.
Leta 1991 je Slovenska republiška skupščina obvestila jugoslovansko zvezno skupščino, da bo Republika Slovenija v skladu z izidom decembrskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti najpozneje 26. junija 1991 razglasila državno samostojnost in da se želi pred tem pogajati o začasnem izvajanju nekaterih zveznih funkcij na območju Slovenije.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra
Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan
Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije Jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. Tega trenutka se je radijska napovedovalka Štefka Vendramin takole spominjala. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanovo deklaracijo ima Evropa za začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unije.
9. maja 1875 se je v Hotinji vasi rodil klasični filolog Anton Dolar. Maturiral je na mariborski klasični gimnaziji in doktoriral na dunajski univerzi. Po študiju je za kratek čas služboval v Mariboru, potem pa osem let na celjski gimnaziji. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor in spet začel službovanje na klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil najprej napoten v Galicijo, nato pa na soško fronto. Ob koncu vojne se je kot rezervni stotnik pridružil prvi slovenski vojski generala Maistra in bil ob razorožitvi nemške mestne varnostne straže eden izmed štirih poveljnikov napadalnih skupin. Pozneje je bil poslan na Koroško, po vrnitvi pa je v Mariboru spet delal kot gimnazijski profesor do upokojitve leta 1937. Strokovno je dr. Anton Dolar pisal o metodiki pouka latinščine, posvečal pa se je tudi slavistični literaturi, moderni ter objavljal prispevek v slovenskih, čeških in nemških časopisih. Klasični filolog Anton Dolar se je rodil leta 1875 v Hotinji vasi v današnji občini Hoče - Slivnica.
9. maja leta 1975 je v Naših razgledih izšel intervju tržaškega pisatelj Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom. Šlo je za ponatis iz zbornika »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki je izšel v Trstu, v njem pa je Kocbek spregovoril tudi o usodi domobrancev, ki so jih Angleži maja 1945 s Koroškega vrnili v Slovenijo, tu pa so bili večinoma usmrčeni. Kocbek med drugim reče:« Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.« Intervju, ki je v takoj razprodanih Naših razgledih izšel na simboličen dan – na dan zmage, ko so na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike v Ljubljani, slovesno odkrili spomenik revoluciji –, je bil deležen ostre in soglasne politične obsodbe, obračunavanja z Edvardom Kocbekom pa so se v polemičnih replikah v naslednjih treh številkah štirinajstdnevnika nadaljevala.
Leta 1991 je Slovenska republiška skupščina obvestila jugoslovansko zvezno skupščino, da bo Republika Slovenija v skladu z izidom decembrskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti najpozneje 26. junija 1991 razglasila državno samostojnost in da se želi pred tem pogajati o začasnem izvajanju nekaterih zveznih funkcij na območju Slovenije.
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov