Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

21.05.2023

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in lutkar Cveto Ščuka je gimnazijo obiskoval v Pazinu, šolanje nadaljeval na umetnoobrtni šoli v Ljubljani in leta 1921 sklenil študij slikarstva na akademiji v Firencah. V letih od 1922 do 1953 je poučeval risanje na gimnazijah v Idriji, Murski Soboti in Celju. V Murski Soboti je izdelal tudi načrt za spomenik padlim vojakom, ki so ga odkrili junija 1931, tam in v Celju pa je ustanovil in vodil marionetni gledališči, kjer je režiral, izdeloval lutke in scene. V Celju je vodil tudi gledališče ročnih lutk ter skrbel za vzgojo mladih lutkovnih ustvarjalcev. Slikar in lutkar Cveto Ščuka se je rodil leta 1895 v Barkovljah pri Trstu.

 

Pred 120 leti (1903) je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški strani pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.

 

22. maja pred 70 leti (1953) je Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije uzakonila tako imenovano »drugo agrarno reformo«, ki je pripeljala do nacionalizacije vseh kmetijskih zemljišč. Ker je zemljiški maksimum po prvi agrarni reformi kmetom dopuščal od 25 do 35 hektarjev obdelovalne zemlje, ta še ni bistveno prizadela slovenskega kmeta. To se je zgodilo šele leta 1953, ko je bil zemljiški maksimum znižan na 10 do 15 hektarjev, to pa je oslabilo zasebni kmetijski sektor. Uveljavitev načela »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, je povzročila razlastitev vseh zemljiških lastnikov, ki svoje zemlje niso obdelovali sami ali je niso obdelovali njihovi družinski člani, ampak jo je obdelovala najeta delovna sila ali so jo dali v najem. To so bila predvsem zasebna posestva s skupno površino več kot 45 hektarjev ali obdelovalno zemljo od 25 do 35 hektarjev, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb, cerkva, samostanov in drugih zasebnih pravnih ustanov. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Jože Prinčič. Z nacionalizacijo so nastale kmetijske obdelovalne zadruge, na katerih je temeljilo novo socialistično kmetijstvo, ki je tudi pozneje doživelo vrsto reform in se po osamosvojitvi izteklo v proces denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov po letu 1992.

 

Predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja 1992 malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije.  Slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

21.05.2023

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in lutkar Cveto Ščuka je gimnazijo obiskoval v Pazinu, šolanje nadaljeval na umetnoobrtni šoli v Ljubljani in leta 1921 sklenil študij slikarstva na akademiji v Firencah. V letih od 1922 do 1953 je poučeval risanje na gimnazijah v Idriji, Murski Soboti in Celju. V Murski Soboti je izdelal tudi načrt za spomenik padlim vojakom, ki so ga odkrili junija 1931, tam in v Celju pa je ustanovil in vodil marionetni gledališči, kjer je režiral, izdeloval lutke in scene. V Celju je vodil tudi gledališče ročnih lutk ter skrbel za vzgojo mladih lutkovnih ustvarjalcev. Slikar in lutkar Cveto Ščuka se je rodil leta 1895 v Barkovljah pri Trstu.

 

Pred 120 leti (1903) je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški strani pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.

 

22. maja pred 70 leti (1953) je Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije uzakonila tako imenovano »drugo agrarno reformo«, ki je pripeljala do nacionalizacije vseh kmetijskih zemljišč. Ker je zemljiški maksimum po prvi agrarni reformi kmetom dopuščal od 25 do 35 hektarjev obdelovalne zemlje, ta še ni bistveno prizadela slovenskega kmeta. To se je zgodilo šele leta 1953, ko je bil zemljiški maksimum znižan na 10 do 15 hektarjev, to pa je oslabilo zasebni kmetijski sektor. Uveljavitev načela »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, je povzročila razlastitev vseh zemljiških lastnikov, ki svoje zemlje niso obdelovali sami ali je niso obdelovali njihovi družinski člani, ampak jo je obdelovala najeta delovna sila ali so jo dali v najem. To so bila predvsem zasebna posestva s skupno površino več kot 45 hektarjev ali obdelovalno zemljo od 25 do 35 hektarjev, zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb, cerkva, samostanov in drugih zasebnih pravnih ustanov. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Jože Prinčič. Z nacionalizacijo so nastale kmetijske obdelovalne zadruge, na katerih je temeljilo novo socialistično kmetijstvo, ki je tudi pozneje doživelo vrsto reform in se po osamosvojitvi izteklo v proces denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov po letu 1992.

 

Predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja 1992 malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije.  Slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov