Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju
Začetki kinematografije v Ljubljani
Vrt spominov in tovarištva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju
Začetki kinematografije v Ljubljani
Vrt spominov in tovarištva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov