Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

19.06.2023

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale  podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf,  Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.

Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939  odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.

 

Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.

 

Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je  potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

19.06.2023

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale  podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf,  Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.

Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939  odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.

 

Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.

 

Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je  potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov