Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komponiral po Župančičevih
Basist Slovenskega okteta
Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Skladatelj in pedagog Josip Pavčič se je najprej izobraževal v šoli Filharmonične družbe v Ljubljani, nato pa na Dunaju. Tam je leta 1901 opravil državni izpit iz klavirja in solopetja. Sodi med skladatelje, ki so kot zapozneli romantiki vtisnili svojim skladbam slovenske značilnosti. Našo glasbo je obogatil z deli za zbore, s klavirskimi skladbami, posebno didaktičnimi, in s samospevi. Najpriljubljenejši med temi so skomponirani po Župančičevih pesmih in se odlikujejo z izvirno melodiko, domiselnim harmonskim stavkom, jasno obliko in izdelano klavirsko spremljavo. Uglasbitve Župančičevih otroških pesmi Josipa Pavčiča so zaradi pristnega humorja izjemne v slovenski glasbeni literaturi. Skladatelj Josip Pavčič se je rodil leta 1870 v Velikih Laščah.
Skladatelj Franc Lampret se je po šolanju na Prevaljah in v Mežici vpisal na mariborsko realko in leta 1938 tudi na orglarsko šolo v Mariboru. Njegovo glasbeno pot je prekinila vojna. Po italijanski internaciji se je pridružil partizanom in bil med boji na Korčuli težje ranjen. Po vojni je nadaljeval študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odpravil najprej na specializacijo za filmsko glasbo v Prago in pozneje še na akademijo v italijanski Sieni. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil v filmski produkciji in med prvimi pri nas pridobil status filmskega delavca – umetnika. Med njegove uspehe sodi glasba za filma Podobe iz sanj Vojka Duletiča in Sončni krik Boštjana Hladnika. Slišal bomo odlomek iz njegove pesmi z naslovom. Tri svatovske z Dravskega polja v izvedbi dekliškega zbora gimnazije Velenje *Posnetek Skladatelj Franc Lampret se je rodil pred 100 leti (1923) na Prevaljah.
Operni pevec Dragiša Ognjanović je po angažmajih v Bonnu in Gradcu v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je poučeval tudi petje na Glasbeni matici v Trstu. Operni pevec Dragiša Ognjanović se je rodil leta 1925 v Bočarju v Vojvodini.
Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Komponiral po Župančičevih
Basist Slovenskega okteta
Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Skladatelj in pedagog Josip Pavčič se je najprej izobraževal v šoli Filharmonične družbe v Ljubljani, nato pa na Dunaju. Tam je leta 1901 opravil državni izpit iz klavirja in solopetja. Sodi med skladatelje, ki so kot zapozneli romantiki vtisnili svojim skladbam slovenske značilnosti. Našo glasbo je obogatil z deli za zbore, s klavirskimi skladbami, posebno didaktičnimi, in s samospevi. Najpriljubljenejši med temi so skomponirani po Župančičevih pesmih in se odlikujejo z izvirno melodiko, domiselnim harmonskim stavkom, jasno obliko in izdelano klavirsko spremljavo. Uglasbitve Župančičevih otroških pesmi Josipa Pavčiča so zaradi pristnega humorja izjemne v slovenski glasbeni literaturi. Skladatelj Josip Pavčič se je rodil leta 1870 v Velikih Laščah.
Skladatelj Franc Lampret se je po šolanju na Prevaljah in v Mežici vpisal na mariborsko realko in leta 1938 tudi na orglarsko šolo v Mariboru. Njegovo glasbeno pot je prekinila vojna. Po italijanski internaciji se je pridružil partizanom in bil med boji na Korčuli težje ranjen. Po vojni je nadaljeval študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odpravil najprej na specializacijo za filmsko glasbo v Prago in pozneje še na akademijo v italijanski Sieni. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil v filmski produkciji in med prvimi pri nas pridobil status filmskega delavca – umetnika. Med njegove uspehe sodi glasba za filma Podobe iz sanj Vojka Duletiča in Sončni krik Boštjana Hladnika. Slišal bomo odlomek iz njegove pesmi z naslovom. Tri svatovske z Dravskega polja v izvedbi dekliškega zbora gimnazije Velenje *Posnetek Skladatelj Franc Lampret se je rodil pred 100 leti (1923) na Prevaljah.
Operni pevec Dragiša Ognjanović je po angažmajih v Bonnu in Gradcu v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je poučeval tudi petje na Glasbeni matici v Trstu. Operni pevec Dragiša Ognjanović se je rodil leta 1925 v Bočarju v Vojvodini.
Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov