Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu
Organizacija TIGR proti fašizmu
Poseben zven orgel pod žensko roko
Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.
Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov - Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.
Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, kjer je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.
Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu
Organizacija TIGR proti fašizmu
Poseben zven orgel pod žensko roko
Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.
Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov - Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.
Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, kjer je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.
Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov