Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

19.09.2023

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1837 se je v Šoštanju rodil poslanec politik, gospodarstvenik in pobudnik zadružništva Mihael Vošnjak. Po gimnaziji v Celju in Gradcu je tam študiral tehniko in leta 1857 diplomiral na Dunaju. Že kot študenta so ga pritegnila narodno-gospodarska vprašanja, zato je poslušal tudi predavanja iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Po diplomi je kot inženir deloval na železnici in v letih od 1856 do 1858 sodeloval pri zgraditvi železniške proge Logatec–Postojna, zaslužen pa je za zgraditev železniške proge Celje–Velenje–Dravograd. Leta 1866 je bil med drugim načelnik železniške postaje v Pragerskem. Mihael Vošnjak velja za ustanovitelja hranilništva na Slovenskem. Pri svojem delu ni iskal osebnih koristi, saj je 30 let delal brezplačno – zgolj iz svojega lastnega idealizma. Ko mu je Zadružna zveza namenila enkratno odškodnino v višini  600 kron, je nagrado namenil celjski in mariborski dijaški kuhinji. Zastopal je tudi stališče, da mora biti politik in javni delavec gmotno neodvisen.

 

Na Slapu pri Vipavi je bila pred 150 leti (1873) z odlokom deželnih stanov ustanovljena Vinarska in sadjarska šola. To je bila prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom, njen prvi vodja pa je bil strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo, vipavski rojak Richard Dolenc. Prostore je dobila v graščini, ki jo je skupaj z zemljišči za praktični pouk vinogradništva in sadjarstva ustanovi podaril grof Lanthieri. Šola je bila zaradi bližine enake kmetijske šole v Gorici ter neugodnih prometnih razmer in oddaljenosti od večjih središč leta 1886 po sklepu kranjskega deželnega zbora premeščena na Grm pri Novem mestu.  Nanjo nad vhodnim portalom grajskega poslopja še danes opozarja spominska plošča z napisom: "Visokorodni gospod Karel Grof  Lanthieri poklanja ta grad in pripadajoče zemljišče brezplačno Krajnski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola otvorila, a dne 30. septembra 1886 po trinajstletnem plodnosnem  delovanju zatvorila vsled preselitve na Dolenjsko." 

 

 

Pravnik Stanko Peterin je leta 1941 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. *Posnetek   Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Petrin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja. Pravnik Stanko Peterin se je rodil pred 110 leti (1913) v Gradíšču ob Soči.

 

Na današnji dan leta 1975 je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za njenega prvega rektorja je bil imenovan dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila druga slovenska univerza ustanovljena že julija 1975, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi dotedanjih  visokošolskih organizacij v Univerzo v Mariboru.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

19.09.2023

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1837 se je v Šoštanju rodil poslanec politik, gospodarstvenik in pobudnik zadružništva Mihael Vošnjak. Po gimnaziji v Celju in Gradcu je tam študiral tehniko in leta 1857 diplomiral na Dunaju. Že kot študenta so ga pritegnila narodno-gospodarska vprašanja, zato je poslušal tudi predavanja iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Po diplomi je kot inženir deloval na železnici in v letih od 1856 do 1858 sodeloval pri zgraditvi železniške proge Logatec–Postojna, zaslužen pa je za zgraditev železniške proge Celje–Velenje–Dravograd. Leta 1866 je bil med drugim načelnik železniške postaje v Pragerskem. Mihael Vošnjak velja za ustanovitelja hranilništva na Slovenskem. Pri svojem delu ni iskal osebnih koristi, saj je 30 let delal brezplačno – zgolj iz svojega lastnega idealizma. Ko mu je Zadružna zveza namenila enkratno odškodnino v višini  600 kron, je nagrado namenil celjski in mariborski dijaški kuhinji. Zastopal je tudi stališče, da mora biti politik in javni delavec gmotno neodvisen.

 

Na Slapu pri Vipavi je bila pred 150 leti (1873) z odlokom deželnih stanov ustanovljena Vinarska in sadjarska šola. To je bila prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom, njen prvi vodja pa je bil strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo, vipavski rojak Richard Dolenc. Prostore je dobila v graščini, ki jo je skupaj z zemljišči za praktični pouk vinogradništva in sadjarstva ustanovi podaril grof Lanthieri. Šola je bila zaradi bližine enake kmetijske šole v Gorici ter neugodnih prometnih razmer in oddaljenosti od večjih središč leta 1886 po sklepu kranjskega deželnega zbora premeščena na Grm pri Novem mestu.  Nanjo nad vhodnim portalom grajskega poslopja še danes opozarja spominska plošča z napisom: "Visokorodni gospod Karel Grof  Lanthieri poklanja ta grad in pripadajoče zemljišče brezplačno Krajnski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola otvorila, a dne 30. septembra 1886 po trinajstletnem plodnosnem  delovanju zatvorila vsled preselitve na Dolenjsko." 

 

 

Pravnik Stanko Peterin je leta 1941 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. *Posnetek   Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Petrin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja. Pravnik Stanko Peterin se je rodil pred 110 leti (1913) v Gradíšču ob Soči.

 

Na današnji dan leta 1975 je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za njenega prvega rektorja je bil imenovan dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila druga slovenska univerza ustanovljena že julija 1975, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi dotedanjih  visokošolskih organizacij v Univerzo v Mariboru.


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov