Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja
Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev
Spodbuda planinstvu v Idriji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš pomemben jezikovni spomenik.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter učiteljišču v Mariboru.
Pisatelj Makso Pirnat je po študiju klasične filologije na Dunaju in slavistike v Gradcu poučeval na idrijski realki ter pozneje na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. V Idriji je leta 1904 ustanovil idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki si je kmalu postavila po njem poimenovano planinsko kočo na Javorniku, slovesno odprto leta 1907. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Pisatelj Makso Pirnat se je rodil leta 1875 na gradu Tuštanj pri Moravčah.
Smučarski trener Jože Drobnič se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, potem pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil pred 80 leti (1943) v Dobrépolju
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja
Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev
Spodbuda planinstvu v Idriji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš pomemben jezikovni spomenik.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter učiteljišču v Mariboru.
Pisatelj Makso Pirnat je po študiju klasične filologije na Dunaju in slavistike v Gradcu poučeval na idrijski realki ter pozneje na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. V Idriji je leta 1904 ustanovil idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki si je kmalu postavila po njem poimenovano planinsko kočo na Javorniku, slovesno odprto leta 1907. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Pisatelj Makso Pirnat se je rodil leta 1875 na gradu Tuštanj pri Moravčah.
Smučarski trener Jože Drobnič se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, potem pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil pred 80 leti (1943) v Dobrépolju
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov