Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec se je strokovno posvečal  naravnim znanostim, še posebej kmetijstvu in znotraj te panoge – gojenju vinske trte.

Svoje delo z naslovom »Vinoreja«, ki velja za prvo strokovno delo o vinogradništvu in vinarstvu v slovenskem jeziku, je napisal v  bohoričici. Najprej je kot podlistek izhajalo v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah, leta 1845 pa je izšlo v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo.  V prvem poglavju z naslovom Od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše:

Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je marmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet.

Ob pomoči znanja jezikov je Matija Vertovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najopaznejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval, naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.

Duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec se je rodil pred 240 leti (1784) v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem.