Z umetnico smo se pogovarjali tudi o njeni razstavi Zunaj kroga, ki bi morala biti na ogled v razstavišču Monfort

“Odločna, impulzivna ter duhovita grafična risba Zore Stančič je vnesla v strogi in obvladani slog ljubljanske grafične šole novo figuralno sproščenost – močni in gosti obrisi, figure v očitno vsakdanjem svetu in pozneje prevod tega razvidnega sveta v navidezne abstrakcije, vse to je razodelo njeno vztrajno in agilno umetniško osebnost.” Tako je že pred časom njeno ustvarjanje opisal Tomaž Brejc. Zoro Stančič še vedno poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije, na razstavi Zunaj kroga pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne prostore razstavišča Monfort v Portorožu. Tam je namreč umetnica, tik preden so se zaradi epidemije zaprli muzeji in galerije, postavila razstavo, ki se tematsko naslanja na motiv Lepe Vide. Odprtje bi moralo biti teden pozneje, pa ga seveda ni bilo.