Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10436 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
Domačo košarkarsko sezono sta s Superpokalom vnovič otvorili Krka in Olimpija. Odzive prepletemo z zanimivostmi drugega večera prenovljene nogometne lige prvakov, letos s kar osmimi slovenskimi nogometaši v tujih klubih.
Košarkarji začenjajo sezono tradicionalno na prizorišču novega prvoligaša, s tekmo najboljših moštev minule sezone. Zanimivosti prepletemo z reprezentančnim zborom rokometašic v pripravah na evropsko prvenstvo.
Košarkarji začenjajo sezono tradicionalno na prizorišču novega prvoligaša, s tekmo najboljših moštev minule sezone. Zanimivosti prepletemo z reprezentančnim zborom rokometašic v pripravah na evropsko prvenstvo.
Kolesarji so zaokrožili kolesarski dvojček klasik v Kanadi, kjer je bil Tadej Pogačar prvo ime. V dopoldanskih športnih minutah prepletemo še rokometne zanimivosti in komentar tekem nogometnega prvenstva.
Kolesarji so zaokrožili kolesarski dvojček klasik v Kanadi, kjer je bil Tadej Pogačar prvo ime. V dopoldanskih športnih minutah prepletemo še rokometne zanimivosti in komentar tekem nogometnega prvenstva.
Odzive po prvi domači tekmi rokometašic Krima v ligi prvakinj prepletemo z odzivi s predzadnje tekme svetovnega pokala slalomistov na divjih vodah.
Atleti končujejo sezono v Bruslju. Zadnji dan bo minil brez slovenskih nastopov, v popoldanskih športnih minutah pa ponudimo odzive Kristjana Čeha in Lie Apostolovski, ki sta se borila za zmago v svojih disciplinah.
Najboljši kolesarji so se pred finalom sezone za krajši čas preselili v Kanado, kjer jih čakata dve klasiki, na katerih bo prvo ime prvi kolesar sveta Tadej Pogačar. Zanimivosti prepletemo z napovedjo rokometnega večera lige prvakinj.
Najboljša plezalka Janja Garnbret je letošnjo sezono že končala, pred ostalimi v slovenski reprezentanci pa je še cel kup izzivov in priložnosti za dokazovanje. V popoldanskih minutah ujamete razmišljanja slovenskega selektorja o doslej opravljenem in o preostanku sezone.
Končuje se atletska sezona na najvišji ravni. V finalu diamantne lige bosta v Bruslju tekmovala dva slovenska atleta. Kristjan Čeh v metu diska in Lia Apostolovski v skoku v višino. Zanimivosti pred zadnjim dejanjem stadionske atletike na najvišji ravni ponudimo v dopoldanskih športnih minutah.
Slovenskim slalomistom na divjih vodah se je v Parizu izmuznila olimpijska kolajna. Željni dokazovanja in potrditve, da je bil to le nesrečen splet okoliščin, se podajajo v sklepni del letošnje sezone. Šahisti začenjajo zanje najpomembnejši dogodek, šahovsko olimpijado.
Slovenskim slalomistom na divjih vodah se je v Parizu izmuznila olimpijska kolajna. Željni dokazovanja in potrditve, da je bil to le nesrečen splet okoliščin, se podajajo v sklepni del letošnje sezone. Šahisti začenjajo zanje najpomembnejši dogodek, šahovsko olimpijado.
Najmočnejši teniški turnir na domačih tleh poteka v prestolnici. Tokrat brez najboljših slovenskih igralk, s priložnostjo mlajših, da stopijo v velike čevlje. Zanimivosti prepletemo z vpogledom v priprave košarkarjev Olimpije in odzivi po reprezentančni tekmi mlade nogometne reprezentance.
Najmočnejši teniški turnir na domačih tleh poteka v prestolnici. Tokrat brez najboljših slovenskih igralk, s priložnostjo mlajših, da stopijo v velike čevlje. Zanimivosti prepletemo z vpogledom v priprave košarkarjev Olimpije in odzivi po reprezentančni tekmi mlade nogometne reprezentance.
Biatlonska reprezentanca se pripravlja na novo sezono. Spremembe v strokovnem vodstvu določajo tudi spremembe v treningu in pripravah. Stalnica pa so testiranja, ki so jih v preteklih tednih opravili na inštitutu. Zanimivosti s priprav ujamete v popoldanskih športnih minutah, kjer se posvetimo še turnirju svetovne namiznoteniške serije v Macau.
Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala še drugo septembrsko tekmo v treh dneh. V Stožicah je po Avstriji gostila še Kazahstan. Odzive po tekmi na 63. rojstni dan selektorja Matjaža Keka prepletemo z mislimi slovenskih dobitnikov olimpijskih kolajn, ki so na protokolarnem obisku v vili Podrožnik delili vtise dober mesec dni po olimpijskem veselju.
Primož Roglič je junak kolesarske dirke po Španiji. V Navalu na šport ujamete odzive, ki jih prepletemo z zanimivostmi z nam najbližjega atletskega mitinga svetovne serije, s kopico slovenskih atletov in atletinj.
Janja Garnbret je odlično sezono z drugo zlato olimpijsko kolajno sklenila pred domačimi gledalci, odzive in zanimivosti prepletemo s pričakovanjem zaključka kolesarske dirke po Španiji, kjer se Primož Roglič bliža rekordni četrti zmagi na tej dirki.
Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala uvodno tekmo četrte izvedbe nogometne Lige narodov. Drugič igra v drugem kakovostnem razredu. Odzive po tekmi z Avstrijo prepletemo z zanimivostmi s tekme svetovnega pokala v športnem plezanju in novicami s kolesarske dirke po Španiji.
Eden vsakoletnih vrhuncev športnikov in športnic iz različnih športnih panog je domača tekma najvišje ravni. V športnem plezanju svetovni pokal v zadnjih letih gosti Koper, kjer bo olimpijska prvakinja Janja Garnbret sklenila letošnjo sezono. Večer ponuja tudi nogometne užitke, Slovenija bo ligo narodov začela s tekmo proti Avstriji.
Neveljaven email naslov