Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10436 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
Pred bližajočim se svetovnim prvenstvom v judu se posvetimo slovenskim borcem in borkam, ki na domačih tatamijih pilijo formo pred odhodom v Katar.
Svetovno prvenstvo motokrosistov v spomladanskih mesecih poteka v zgoščenem sporedu dirk. V elitnem razredu slovenski lin številni tuji navijači še vedno čakajo na vrnitev Tima Gajserja, ki okreva po poškodbi. V njegovi odsotnosti pa uspešno za slovenski pridih v razredu MX2 skrbi Jan Pancar.
Za košarkarje Olimpije se je začela končnica jadranske lige, njihov nasprotnik v četrtfinalu je beograjski FMP. V dopoldanskih športnih minutah še o uvodni dirki svetovnega prvenstva spidvejistov, ki so sezono začeli na Hrvaškem, in slovenski rokometni reprezentanci, ki kvalifikacije za evropsko prvenstvo končuje proti reprezentanci Kosova.
V Vipavski dolini poteka 32. sezona državnega prvenstva v reliju, z VN Hrvaške pa se začenja sezona svetovnega prvenstva spidvejistov. Na uvodni dirki je med povabljenimi dirkači tudi najuspešnejši slovenski predstavnik, Matej Žagar.
V tekmovanju za slovenski nogometni pokal je v prvem polfinalnem dvoboju Bistrica izzvala Maribor, ki je z devetimi naslovi najuspešnejše moštvo. Finalna serija državnega prvenstva košarkaric pa se po uvodni zmagi Celjank na domačem igrišču nadaljuje v Kranju.
Košarkarji Olimpije so redni del sezone v Jadranski ligi končali s tekmo proti Crveni zvezdi. Slovenski državni prvaki so si tudi v tej sezoni, kljub vsem težavam, zlahka priigrali mesto v končnici, v kateri bo prva ovira beograjski FMP. Medtem ko se bo končnica regionalnega tekmovanja začela v prihodnjih dneh, se počasi končuje domače prvenstvo košarkaric, v dopoldanskih športnih minutah pa se bomo posvetili še sezoni prvega napadalca slovenske nogometne reprezentance, Benjamina Šeška, člana moštva iz Salzburga.
Popoldanske športne minute so tokrat v znamenju relija za svetovno prvenstvo po Hrvaški. Dirka po zaprašenih cestiščih naših sosedov postaja stalnica v koledarju svetovnega prvenstva. Kako so Hrvati prišli do odmevnega avtomobilističnega dogodka, izveste v Navalu na šport.
Odzive po moškem finalu državnega prvenstva v odbojki prepletemo z zanimivostmi nam najbližjega relija za svetovno prvenstvo na Hravškem.
Odzive po moškem finalu državnega prvenstva v odbojki prepletemo z zanimivostmi nam najbližjega relija za svetovno prvenstvo na Hravškem.
Slovenska hokejska reprezentanca se bo na Bledu v sklopu priprav na majsko svetovno prvenstvo še drugič pomerila z Italijo. V popoldanskih športnih minutah še o finalni seriji državnega prvenstva med ljubljanskimi in kamniškimi odbojkarji.
V finalu domačega odbojkarskega prvenstva sta se še drugič pomerila ljubljanski in kamniški klub. V nogometni ligi prvakov pa so znani vsi štirje polfinalisti najelitnejšega klubskega tekmovanja.
Tadej Pogačar premika kolesarske mejnike na severu Evrope. Uvod v drugo izmed treh klasik tega tedna v jutranjih športnih minutah prepletemo z utrinki nogometne lige prvakov in odzivi po finalni tekmi alpske hokejske lige.
V nogometni ligi prvakov so na sporedu povratne četrtfinalne tekme, ki bodo izluščile četverico za naslov evropskega prvaka, v popoladnskem Navalu na šport se posvetimo še domačemu zaključku rokometnega pokala.
Z utrinki bomo podoživeli najzanimivejše dogajanje z enodnevne kolesarske klasične dirke od Pariza do Roubaixa, na kateri je na slovitih tlakovcih med elito nastopil Matej Mohorič. Ob tem se bomo posvetili še športnemu dogajanju onkraj Atlantika, kjer se je končal redni del košarkarske lige NBA.
Samo teden dni za dirko po Flandriji je pred karavano svetovne serije v cestnem kolesarstvu nova enodnevna klasična dirka, Pariz‒Roubaix. Posvetimo se še odzivom iz tabora slovenske ženske rokometne reprezentance, ki se je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Skandinaviji prvič pomerila z Italijo.
Ženska rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo prvič pomerila z Italijo, pred odhodom na svetovno prvenstvo pa se bo predstavila še reprezentanca v judu.
Slovenski hokejisti so prvo prijateljsko tekmo v sklopu priprav na svetovno prvenstvo elitne skupine v Latviji odigrali proti Avstriji. Ob odzivih po sosedskem derbiju v Beljaku se posvetimo še slovenskemu nogometnemu pokalnemu tekmovanju in odigranim tekmam četrtfinala.
Na namiznoteniški zvezi Slovenije so na izredni volilni skupščini izglasovali novega predsednika.
Slovenske hokejiste po prvih skupnih treningih čaka prva prijateljska tekma. Slovenija se bo v sklopu priprav na majsko svetovno prvenstvo elitne divizije pomerila z Avstrijo. V jutranjih športnih minutah se posvetimo tudi kongresu Evropske nogometne zveze, ki jo bo še naprej vodil Aleksander Čeferin.
Neveljaven email naslov