Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10436 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
S slovenskega zornega kota bosta na športnem področju ob koncu poletja brez dvoma v ospredju evropsko prvenstvo v košarki in svetovno v odbojki.
Za nami so štirje krogi 32. državnega prvenstva v nogometu. Ob vseh težavah pri Olimpiji je največje presenečenje, da so prav zeleno-beli iz prestolnice ta čas na vrhu razpredelnice, in to brez oddane točke. Očitno je bil izbor novega trenerja, Španca Alberta Riere, zadetek v polno. Dodali bomo še nekaj juda, saj je minilo deset let od zlate olimpijske medalje Urške Žolnir v Londonu. Bila je prva slovenska športnica, ki je na največjem tekmovanju slišala Zdravljico.
Slovenski košarkarji so v Celju odigrali drugo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom. Po uspehu z Nizozemci so bili tokrat nasproti Črnogorci, ki na evropski lestvici merijo višje od »tulipanov«. Slovenija je tudi to tekmo odigrala brez svojih najboljših igralcev. Poletna velika nagrada v smučarskih skokih se je z juga Poljske preselila pod Alpe, slovenske skakalke pa so še naprej vrh v ženskih skokih. Ta nedelja že lahko prinese nov naslov svetovnega prvaka v motokrosu za Tima Gajserja.
Med športi, ki bodo prisotni na bližnjem t. i. super evropskem prvenstvu v Muenchnu, bo tudi gimnastika. Nekdaj je slovenskemu športu prinašala številna odličja, trenutno pa smo Slovenci precej oddaljeni od najboljših. Morda bo na Bavarskem nov mejnik.
Vse bliže so tekme slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, kjer bo Slovenija po petih letih branila evropski naslov. Slovenci v teh dneh v Celju še igrajo pripravljalne tekme. Tokrat s Črno Goro. Košarki dodajamo še golf, saj so slovenske igralke našle pot tudi med najboljše v tej panogi, ki smo jo običajno šteli le za prestižno. O zadnjem major turnirju sezone.
Naslednji teden se bo v Münchnu začelo veliko evropsko prvenstvo, ki bo na enem kraju, v Olimpijskem parku, predstavilo kar devet športnih panog. V našem petkovem popoldanskem Navalu predstavljamo priprave telovadcev in športnih plezalcev na izzive na Bavarskem.
Nogometaši Maribora bodo v tem poletju odigrali najmanj še tri evropske tekme. So v igri za napredovanje v evropsko jesen v Ligi Evropa, kot uteha je mogoč tudi preboj v Konferenčno ligo. Slovenski košarkarji bodo s prvim septembrskim dnem v Nemčiji začeli branjenje naslova evropskih prvakov. Zdaj so še pri pripravljalnih tekmah. Za uvod so se v Celju merili z Nizozemci.
Slovenski nogometni prvaki so ob porazu z moldavskim Šerifom izgubili možnost, da bi še četrtič zaigrali v Ligi prvakov, so pa ohranili možnost za preboj v jesenski del Lige Evropa. Eden od športnih viškov poznega poletja pa bo letos evropsko prvenstvo v košarki. Slovenci bodo odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem, za uvod z Nizozemsko.
Ob pestri športni ponudbi letošnjega poletja, nekaj je tudi prestavljenih dogodkov iz prejšnjih let, te dni v Indiji poteka tudi šahovska olimpijada. Obe slovenski vrsti sta turnir v Čenaju v Indiji začeli precej spodbudno. Najzahtevnejši dvoboji pa ju še čakajo.
V veslaškem centru na Bledu so zaznamovali 30. obletnico od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo, ki so jih v Barceloni leta 1992 osvojili blejski veslači. Sredi poletja dodajamo še nekaj smučarskih skokov, saj se ta konec tedna nadaljuje poletna velika nagrada, kjer imajo visoke cilje predvsem slovenske skakalke.
Prvič po trinajstih letih so kolesarke na francoskih cestah opravile več kot dve etapi dirke. V karavani sta dirko končali tudi dve Slovenki, ena je morala žal zaradi padca Tour predčasno zapustiti. Prireditelji so obljubili, da bo ženska dirka zdaj stalnica.
Zaustavili se bomo pri največjem športnem dogodku zadnjega julijskega konca tedna, ko je Ljubljana gostila turnir svetovne serije v odbojki na mivki. Ta je tudi nekakšna napoved bližnjega svetovnega prvenstva v dvoranski odbojki, ki bo tudi v Ljubljani. Prečesali bomo 3. krog 32. državnega prvenstva v nogometu, ki je osrednjo tekmo ponudil v nedeljskem večeru v Kopru. Slišali bomo tudi zmagovalko ženske različice kolesarske dirke po Franciji.
Na tujem nas najbolj zanimajo nastopi slovenskih kajakašev in kanuistov na svetovnem prvenstvu v slalomu v Augsburgu. Ob turnirju odbojkarjev na mivki v Ljubljani pa je velikanska želja domačih prirediteljev, da bi tudi zadnji dan na Kongresnem trgu lahko spremljali slovenske igralce.
Na tujem bo s slovenskega vidika konec tedna največ pozornosti namenjene kajakašem in kanuistom v slalomu na divjih vodah, ki so na Bavarskem. V Augsburgu, v najbolj znanem umetnem kanalu na svetu, bodo poskušali obogatiti zbirko slovenskih medalj v panogi, ki je med najuspešnejšimi pri nas. Brez odbojkarskega turnirja svetovne serije na Kongresnem trgu tudi pri nas ne bo šlo. Pred kolesarkami na dirki po Franciji pa sta tudi zadnji etapi.
Preleteli bomo dogajanje na svetovnem prvenstvu kajakašev in kanuistov na Bavarskem, kjer bodo konec tedna tudi zaključni boji za odličja. Ljubljana pa bo vse do nedelje gostila odbojkarje na mivki, ki se bodo v soboto iz Črnuč preselili na Kongresni trg.
Neveljaven email naslov