Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10436 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
Za nami bo še četrti teden v evropskih nogometnih klubskih tekmovanjih. Četrtkov večer je ponudil kar tri slovenske nastope, koliko naših moštev je napredovalo v 3. krog Konferenčne lige, pa sporočimo tudi v dopoldanskem Navalu na šport. Na Bavarskem so svoje svetovno prvenstvo vrhunsko začeli kajakaši in kanuisti na divjih vodah v slalomu. Tudi petek bo kvalifikacijski dan.
Nogometaši Maribora bodo zvečer igrali tekmo za preboj v 3. izločilni krog kvalifikacij za Ligo prvakov, kar bi jim v primeru uspeha že zagotavljalo mesto v evropski jeseni. Najmanj v Konferenčni ligi. V Kišinjevu jih čaka domači Šerif, ki je lani igral v skupinskem delu elitnega evropskega klubskega tekmovanja in uspel celo premagati Real v Madridu. Obiskali smo tudi zbor slovenske moške košarkarske vrste, ki bo v Kranjski Gori začela priprave za letošnje evropsko prvenstvo, kjer bo Slovenija po petih letih branila zlato odličje.
V popoldanskem Navalu na šport se posvetimo zboru košarkarske reprezentance, odzivom slovenskih atletov po svetovnem prvenstvu in začetku ženske izvedbe kolesarske drike po Franciji.
Konec tedna je postregel tudi z zaključkom kolesarske dirke po Franciji in svetovnega prvenstva v atletiki. V dopoldanskem Navalu na šport se pomudimo še pri dirki svetovnega prvenstva v motokrosu.
V dopoldanskem Navalu na šport se ogrejemo za nedeljsko športno druženje na Valu 202. Preselili se bomo na francoske ceste v pričakovanju zaključka kolesarske dirke, zbrali odzive po tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju z Janjo Garnbret in zaokrožili predzadnji tekmovalni dan svetovnega prvenstva v atletiki.
V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo kolesarski dirki po Franciji, pred kolesarji je vožnja na čas, predzadnja etapa, pred parado šampionov v Parizu. Na svetovnem prvenstvu v atletiki pa se končujejo slovenski nastopi.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili še zadnji ciljni vzpon, kakšna so razmerja moči in možnosti za razplet dirke, izveste v dopoldanskem Navalu na šport, kjer ujamete tudi odzive po tekmah nogometnih kvalifikacij za konferenčno ligo.
Pred svetovnim prvenstvom v odbojki, ki ga bo gostila Ljubljana so organizatorji predstavili novosti in sporočili, da so v prodaji vstopnice za enega največjih športnih dogodkov v Sloveniji. Preselimo se tudi na francoske ceste kjer so se začele etape v Pirenejih, kjer Tadej Pogačar lovi še tretjo zmago na največji dirki.
V dopoldanskih športnih minutah se bomo posvetili zanimivostim s svetovnega prvenstva v Atletiki, na katerem smo v pričakovanju osrednjega slovenskega nastopa, in kolesarski dirki po Franciji, ki je zavila v Pireneje, v pričakovanju odločilnih etap letošnje drike.
V popoldanskem Navalu na šport v središče postavljamo kolesarje na dirki po Franciji, ki se pripravljajo na odločilni teden dirkanja.
V dopoldanskem Navalu na šport bosta v ospredju svetovno prvenstvo v Atletiki in prvi slovenski finalni nastop med elito. Ponudimo odzive po novi dirki svetovnega prvenstva v motokrosu in zanimivosti z osrednje tekme uvodnega kroga domačega nogometnega prvenstva.
Neveljaven email naslov