Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10436 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
Jutri bo v Belgiji na sporedu še zadnja od spomladanskih kolesarskih klasik – Liege – Bastogne – Liege. Jasno je že, da na njej ne bo zadnjih dveh zmagovalcev – lanski junak Tadej Pogačar se je iz Belgije vrnil v domovino zaradi družinskih okoliščin, predlanski zmagovalec Primož Roglič pa trenutno odpravlja težave z mišico. Slovenski adut bo tako zmagovalec San Rema Matej Mohorič. Živa legenda te dirke, pa seveda tudi tako rekoč vseh drugih dirk, je 76-letni Belgijec Eddy Merckx. Naša ekipa v Belgiji se je pogovarjala z njim pred jutrišnjo klasiko in najuspešnejše kolesarsko ime je pojasnilo, zakaj trenutno najraje gleda slovenske kolesarje in zakaj ga jutri, kot gledalca ne bo na dirki. Več Igor Tominec.
V dopoldnevu na Valu 202 se posvetimo drugi tekmi finala državnega prvenstva za odbojkarje in nam najbližjem reliju za svetovno prvenstvo na Hrvaškem.
V popoldanskih športnih minutah se posvetimo svetovnim prvenstvoma v reliju in formuli 1. Vozniki relija so na nam najbližjem prizorišču na Hrvaškem, vozniki formule 1 pa v Imoli. Slovenska reprezentanca v judu pa se pripravlja na bližajoče se evropsko prvenstvo.
V dopoldanskih športnih minutah bosta v ospredju rokomet in odbojka. Slovenske rokometašice se pripravljajo na domače evropsko prvenstvo, odbojkarice pa so odigrale četrto tekmo finala državnega prvenstva.
V popoldanskem Navalu na šport tokrat v ospredju tenis in napredek slovenskih igralk, ter tekma slovenskih rokometašic, ki se pripravljajo na domače evropsko prvenstvo.
V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo polfinalu domačega nogometnega pokala, kolesarskim klasikam v Belgiji in finalu odbojkarskega državnega prvenstva. Za moškimi je prva tekma, pred ženskami četrta morda že odločilna v Mariboru.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
V popoldanskih športnih minutah se preselimo na teniška igrišča v Antalyi in ceste na Severnem Primorskem, kjer bo letos potekal del kolesarske dirke po Italiji.
V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo slovenski teniški reprezentanci, ki je osvojila prvo mesto v svoji predtekmovalni skupini evroafriške skupine reprezentančnega pokala, in odbojkarjem, ki bodo konec poletja pred domačimi gledalci igrali na svetovnem prvenstvu.
Popoldanske športne minute bodo minile v znamenju evropske ženske košarke in teniškega pokala reprezentanc, kjer se Sloveniji nasmiha preboj v svetovno ligo.
V dopoldanskem Navalu na šport ponudimo odzive po tekmi slovenske rokometne reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, preostalih tekmah nogometne lige prvakov in ponudimo zanimivosti s pokala teniških reprezentanc v Turčiji.
Popoldanski Naval na šport ponuja preplet nogometne lige prvakov, odločilnega dela kvalifikacij rokometašev za nastop na svetovnem prvenstvu in odzivi po tekmi slovenskih teniških igralk v Turčiji.
V dopoldanskih športnih minutah ponudimo odzive po tekmi slovenske ženske nogometne reprezentance v Franciji in drugi tekmi finala jeseniških hokejistov v alpski ligi. Preselimo se še v Turčijo na reprezentančno tekmo slovenske teniške reprezentance.
Neveljaven email naslov