Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki."
Alen Steržaj je vodilna ustvarjalna sila slovenske rockovske zasedbe Big Foot Mama, ki je kot prva razprodala ljubljanske Stožice."Dežujejo komentarji, adrenalin se še ni polegel. Ostali so sami lepi vtisi."
25 let traja že ta odnos, ki je doživel številne vzpone, pa tudi nekaj padcev. "V 25. letih se zgodi veliko nihanj – od veselja, do napetosti, jeze, vznemirjenja, adrenalina … vsega, kar se tiče odnosov v bendu. Ni lepšega darila od tega, kar se nam je zgodilo v Stožicah."
Alen Steržaj je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene, ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka. Alen se opredeljuje za urejenega človeka, ki pa se včasih tudi prepušča toku.
"Rad imam stvari 'poštelane', rad pa imam tudi, če me odnese. Seveda, če me odnese v nekaj pozitivnega, nekaj kreativnega."
Na živce mu gresta aroganca in ignoranca, rad ima, če se ljudje pogovarjajo prijazno in si delijo pozitivo. Navdušujejo ga pozitivne, drugačne zgodbe, zato v prostem času tudi veliko potuje.
"Zanimajo me življenjske zgodbe od ljudi, ki so odmaknjeni od te zahodnjaške civilizacije. Vedno me zanima, kako ljudje preživijo z drugačnimi navadami, v drugačnem okolju."
Včasih v potovanju najde tudi navdih za glasbeno ustvarjanje: "Seveda, ampak to ne pride tako konretno. Gre za intimne stvari, ki jih vidiš, doživiš in se ti vtisnejo v spomin. Potem so te iztočnica za komad, kot je na primer Puščavski vihar."
Kako pa se je spreminjal ustvarjalni proces od prve plošče skupine Big Foot Mama do danes? "Vsaka plošča je odraz nekega trenutka, obdobja. Prvo obdobje je bilo pozno najstniško, mladostniški izbruh kreative - ko te zanimajo samo punce in rokenrol. Vse je bilo pristno in neobremenjujoče." Za skladbo Garbage hiphop so jim celo očitali, da so satanisti, drogeraši, ker so na odrih uporabljali določene rekvizite.
"Rokenrol hodi po meji provokativnosti. Enim gre hitro v nos, enim je pa 'kul', da si njihov idol upa. Za nas je bil to eksperiment, preverjali smo, do kje imajo ljudje postavljene meje."
Poleg glasbe in potovanj Alena Steržaja zanima tudi novinarstvo. Za tovrsten študij se je odločil, ker sta ga zanimali le glasba in filozofija, ker pa je rad še potoval, je vse to združil in novinarstvo je bila najboljša izbira.
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki. Intervjuval sem Slasha, Billyja Idola, Metallico, Cardiganse, Joeja Cockerja, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin Lenny Kravitz. Bil je zadržan, ko pa sem izklopil mikrofon, se je razgovoril."
Fantje so za uspeh Big Foot Mame od začetka vložili veliko dela in čas: "Ogromno je garanja, vlaganja. Na začetku si za vse sam, pa tudi zdaj Stožice, to je bila vse naša strategija."
Po letih zabav, tudi štirih špilov na dan, se Alen Steržaj še vedno s težavo prepusti rutini: "Navade me ubijajo. Nimam ustaljenega ritma, kot ga ima večina ljudi, nimam 8-urnega delovnika, spim do pol enih, ker ustvarjam ponoči. Nimam družine, zato raziskujem druge plati življenja. Pred kratkim sem napisal knjigo."
"Rokenrol naj živi, gremo dalje, ni popuščanja!"
868 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki."
Alen Steržaj je vodilna ustvarjalna sila slovenske rockovske zasedbe Big Foot Mama, ki je kot prva razprodala ljubljanske Stožice."Dežujejo komentarji, adrenalin se še ni polegel. Ostali so sami lepi vtisi."
25 let traja že ta odnos, ki je doživel številne vzpone, pa tudi nekaj padcev. "V 25. letih se zgodi veliko nihanj – od veselja, do napetosti, jeze, vznemirjenja, adrenalina … vsega, kar se tiče odnosov v bendu. Ni lepšega darila od tega, kar se nam je zgodilo v Stožicah."
Alen Steržaj je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene, ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka. Alen se opredeljuje za urejenega človeka, ki pa se včasih tudi prepušča toku.
"Rad imam stvari 'poštelane', rad pa imam tudi, če me odnese. Seveda, če me odnese v nekaj pozitivnega, nekaj kreativnega."
Na živce mu gresta aroganca in ignoranca, rad ima, če se ljudje pogovarjajo prijazno in si delijo pozitivo. Navdušujejo ga pozitivne, drugačne zgodbe, zato v prostem času tudi veliko potuje.
"Zanimajo me življenjske zgodbe od ljudi, ki so odmaknjeni od te zahodnjaške civilizacije. Vedno me zanima, kako ljudje preživijo z drugačnimi navadami, v drugačnem okolju."
Včasih v potovanju najde tudi navdih za glasbeno ustvarjanje: "Seveda, ampak to ne pride tako konretno. Gre za intimne stvari, ki jih vidiš, doživiš in se ti vtisnejo v spomin. Potem so te iztočnica za komad, kot je na primer Puščavski vihar."
Kako pa se je spreminjal ustvarjalni proces od prve plošče skupine Big Foot Mama do danes? "Vsaka plošča je odraz nekega trenutka, obdobja. Prvo obdobje je bilo pozno najstniško, mladostniški izbruh kreative - ko te zanimajo samo punce in rokenrol. Vse je bilo pristno in neobremenjujoče." Za skladbo Garbage hiphop so jim celo očitali, da so satanisti, drogeraši, ker so na odrih uporabljali določene rekvizite.
"Rokenrol hodi po meji provokativnosti. Enim gre hitro v nos, enim je pa 'kul', da si njihov idol upa. Za nas je bil to eksperiment, preverjali smo, do kje imajo ljudje postavljene meje."
Poleg glasbe in potovanj Alena Steržaja zanima tudi novinarstvo. Za tovrsten študij se je odločil, ker sta ga zanimali le glasba in filozofija, ker pa je rad še potoval, je vse to združil in novinarstvo je bila najboljša izbira.
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki. Intervjuval sem Slasha, Billyja Idola, Metallico, Cardiganse, Joeja Cockerja, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin Lenny Kravitz. Bil je zadržan, ko pa sem izklopil mikrofon, se je razgovoril."
Fantje so za uspeh Big Foot Mame od začetka vložili veliko dela in čas: "Ogromno je garanja, vlaganja. Na začetku si za vse sam, pa tudi zdaj Stožice, to je bila vse naša strategija."
Po letih zabav, tudi štirih špilov na dan, se Alen Steržaj še vedno s težavo prepusti rutini: "Navade me ubijajo. Nimam ustaljenega ritma, kot ga ima večina ljudi, nimam 8-urnega delovnika, spim do pol enih, ker ustvarjam ponoči. Nimam družine, zato raziskujem druge plati življenja. Pred kratkim sem napisal knjigo."
"Rokenrol naj živi, gremo dalje, ni popuščanja!"
Transparentna komunikacija, spoštljiv odnos do zaposlenih, nagrajevanje inovativnosti – vse to v vodenje vključuje Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice.
Nedeljski gost prihaja iz najmlajše države na svetu, dobrih 5 let stare Republike Južni Sudan, ki se je že takoj po rojstvu iz ene državljanske vojne vrgla v drugo. Kon Victor Dimo je 40-letnik, zagrizen demokrat, politični aktivist in humanitarni delavec, ki je pred dnevi obiskal slovenski in evropski parlament. Politikom je poročal o nevzdržnih razmerah na njegovem koncu Južnega Sudana, o genocidu, ki ga izvaja njihova lastna vlada – in seveda tudi o katastrofalni lakoti, ki milijonom grozi s smrtjo. Pa bi lahko bilo vse drugače, saj ima, v nasprotju s splošnim mnenjem, Južni Sudan vse možnosti za hiter razvoj in uspešno samopreskrbo.
Andrew Feinstein je nekdanji južnoafriški politik, ki se je namesto uživanja privilegijev na podlagi barve svoje kože že v mladosti odločil za boj proti rasističnemu zatiranju in sodelovanje z Nelsonom Mandelo. Danes opozarja na grozodejstva globalne trgovine z orožjem in razkriva, da je skoraj vedno povezana s korupcijo. Med drugim je ustanovitelj protikorupcije organizacije s sedežem v Londonu Corruption Watch, ki preiskuje korupcijo svetovne trgovine z orožjem. Ob pomoči medijskih partnerjev po vsem svetu komisija izsledke svojih preiskav tudi javno objavlja, s čimer želi doseči zakonodajne spremembe, ki bi izboljšale regulacijo trgovine z orožjem. Z ekipo preiskovalcev je leta 2011 izdal knjigo The Shadow World, na podlagi katere je nastal film Vojna v senci, ki so ga predvajali na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma. Z Andrewom Feinsteinom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Svetovna smukaška prvakinja, dobitnica malega smukaškega in kombinacijskega globusa, druga v superveleslalomskem seštevku in predvsem druga smučarka sezone svetovnega pokala, 7 zmag, 13 stopničk – vse to in še veliko več je Ilka Štuhec, tokratna nedeljska gostja Vala 202. Med drugim je spregovorila o provokativnih fotografijah, ki navdušujejo njene sledilce na socialnih omrežjih.
Da se greh pove, grešnika pa ne, rad reče Pavel Medvešček, mož številnih zanimanj, ki je, ko je bil zaposlen v Novogoriškem zavodu za spomeniško varstvo na terenu ob rednem delu zbiral tudi številne zgodbe ljudi, nekoč živečih po primorskih vaseh. Zaupali so se mu tudi staroverci, ki so v Posočju ohranjali stara predkrščanska verovanja in živeli zavezani naravi. Njihovo skrivnost in izročilo je Pavel po oglarski prisegi varoval kar nekaj desetletij. Po letu 2007, ko so bili lunini krajci spet obrnjeni proti Zemlji, pa je vse to zapisal v knjigi Iz nevidne strani neba. Še vedno piše, trenutno ga zaposluje izročilo vedeževalk, a, kot pravi sam, ima zapiskov doma cel kup. Pavel Medvešček pa ni le izjemen zapisovalec nesnovne ljudske dediščine Goriške in severne Primorske – za svoje delo je leta 2015 prejel tudi Štrekljevo nagrado. Je tudi grafik, slikar in član Društva likovnih umetnikov Slovenije.
Na čelu Instituta Jožef Stefan, kjer je ustvaril svojo kariero, je že tretji mandat, mednarodno veljavo dobi z raziskavami v robotiki, muza je njegovo osnovno vodilo, ki poganja ustvarjalnost v znanosti in umetnosti. Jadran Lenarčič je doktor elektrotehniških znanosti, univerzitetni predavatelj, raziskovalec in slikar.
Petra Melanšek je direktorica v družinskem podjetju, kjer ustvarjajo za tiste, ki pišejo. Odkrito pripoveduje o lepi in temni strani domačega poslovnega okolja, o ženskah v podjetništvu, o inovativnosti in robotizaciji, ki bo spremenila strukturo zaposlenih, pa tudi o tem, kako najboljše svetovne proizvajalce pisal prepričati v sodelovanje z majhnim slovenskim podjetjem.
Igor Muževič je zdravnik in magister ekonomije, ki vztrajno opozarja na slabe razmere v slovenskem zdravstvu. Družinski zdravniki protestno dodatno pišejo napotnice, smo tik pred novo stavko zdravnikov, zdravstvena reforma sproža kritične odzive, zdravniška zbornica se spoprijema z novimi težavami … Kako v resnici živi mladi zdravnik, kakšni so njegovi pogledi na prihodnost, zakaj ga je zdravstvena politika tako prevzela, kako skuša spremeniti okosteneli sistem? In seveda tudi o cepljenju, motivaciji, reorganizacijah, plačah, varljivosti številk, o izgorelosti in zdravem življenju.
Dr. Fabio Vižintin, župan občine Doberdob, magister odnosov z javnostmi in doktor sociologije je kritičen do razmer v Evropi, ker so politiki potem, ko so dosegli prost pretok denarja, storitev in ljudi, pozabili na pravice državljanov. Študiral je v Italiji, Franciji, na Malti, v Nemčiji in na Poljskem, zato prisega na medkulturno sodelovanje. Župan kraja z večinskim slovenskim prebivalstvom, z eno najboljših slovenskih šol v Italiji in jezerom z enim najbolj pestrih biotopov je postal pri triintridesetih. Prepričan je, da mora biti tudi v statutu občine zapisana zaveza o zavračanju vojne in spoštovanju raznolikosti, od kulturnih do verskih. Ljubitelj stripov, zapriseženi “metalec”, ki je ženo Poljakinjo spoznal na seminarju slovenščine, ima preprost nasvet za boljše življenje vseh nas – le poslušati bi morali drug drugega.
Navkljub zelo mladim letom je bil čez lužo že imenovan za univerzitetnega profesorja, priljubljenega pri študentih, vodi svojo znanstveno skupino in za nameček kot eden od maloštevilnih Slovencev še raziskuje pri Nasi. Dr. Andrej Prša, pronicljiv astrofizik, ki obožuje prostranosti neba in morske globine, je bil tudi eden od tistih odgovornih za to, da pri vseh planetih in zvezdah odslej uporabljamo iste mere. In čeprav že kar nekaj let živi na drugi strani Atlantika, svoje dneve še vedno začenja in končuje z vsebinami in glasbo slovenskega radia.
Slovenija ima številne športnike, ki tudi v tujini uživajo zvezdniški status. Mednje se počasi prebija tudi Luka Dončić, nadarjeni 17-letni košarkar, ki se je že izdatno uveljavil v najmočnejši evropski konkurenci – v Evroligi. Luka Dončić je bil že dvakrat najboljši košarkar kroga v Evroligi, poleg tega pa tudi so ga tudi izglasovali za najboljšega mladega košarkarja v Evroligi. Želje po intervjuju z najbolj nadarjenim mladim košarkarjem v Evropi dežujejo z vseh strani, prednost pa so pred španskimi in ostalimi novinarji tokrat dobili slovenski. V Madridu sta priložnost za intervju z Luko Dončićem dobila Radio in Televizija Slovenija. Za Val 202 se je s košarkarjem Reala pogovarjal Franci Pavšer.
Špela Videčnik in Rok Oman, arhitekta, ki sta (med ostalimi projekti) skupaj s študenti iz Harvarda naredila načrte za visokogorski bivak, ki stoji na vrhu Skute v Kamniških Alpah.
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna kot je v resnici. V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. S pronicljivi mislimi se oglaša kot kolumnist in tviteraš. Z Luko Lisjakom Gabrijelčičem analiziramo aktualno dogajanje v Evropi in po svetu, begunsko tragedijo, ameriško demokracijo pod Trumpom, zaupanje v institucijo predsednika države pod Pahorjem … Pa tudi o domoljubju in o tem, zakaj se je vredno na pamet naučiti skoraj 80 kitic Prešernovega Krsta pri Savici. Z nedeljskim gostom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Nedeljski gost je Samo M. Strelec. Ptujčan, ki je bil v nekem obdobju tudi tesno povezan z Mariborom, službeno pa ga poti kličejo tudi čez mejo, tako severno kot južno. Ireni Kodrič Cizerl je povedal, da dejanje ni samo del predstave na odru, ampak tudi nekaj zelo pomembnega za premike v življenju. Morda vam pride prav pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub.
Najraje ima, če mu ljudje, ko ga vidijo na ulici, rečejo: “Živjo, Lojze!” Pravi, da se ni spremenil, da je ves čas na isti liniji. Prvi predsednik vlade Republike Slovenije, osamosvojitelj, evropski poslanec, človek, ki ima dva rojstna dneva.
Medicinsko fakulteto v Ljubljani je končal z rekordnim povprečjem 9,93, a ni perfekcionist: škoda mu je bilo časa, da bi še enkrat opravljal dva izpita, pri katerih sta se mu izmaknili najvišji oceni. Presenetil je tudi s hitro vrnitvijo v Maribor. Tam je sprejel izziv na novi medicinski fakulteti ob Dravi, na kateri je pri 34 letih zdaj že predstojnik inštituta za fiziologijo. Skupaj s kolegi so na dobri poti, da ob pomoči poskusov na miših olajšajo težave sladkornim bolnikom, vseeno pa je skeptičen do uvedbe davka na sladke pijače. O slovenski znanosti in medicini, prevladi slabega nad dobrim in obratno, mariborskem pesimizmu in optimizmu, (osebni) filozofiji, času in o tem, zakaj se je vredno kakšno popoldne zapeljati v kino na Dunaj.
Miran Ipavec: ekonomist, a že lep čas predvsem popotnik, zaprisežen avtoštopar, ki ima v lasti številne avtoštoparske rekorde. Z dvignjenim palcem ima za seboj že 377 tisoč kilometrov in nešteto zgodb. Nekdanji župan Kanala ob Soči je nekatere zapisal v knjigi, drugim pa jim lahko sledimo v njegovem edinstvenem avtoštoparskem muzeju. Novinar: Boris Žgajnar
V svoji 42-letni karieri dela z otroki in mladostniki je videla nešteto nepredstavljivih primerov zlorab in zanemarjanja otrok, toliko, da bi lahko obupala nad družbo in svetom, a ostaja trdno prepričana, da je lahko vsak otrok in mladostnik srečen in uspešen. FOTO: Bobo
Branimir Brkljać, predavatelj, marketinški strokovnjak, ki na vprašanje, kaj sem jaz odgovarja: “izkušeni začetnik”. Tudi slogan “in to še ni vse” lahko dodamo v osebno izkaznico sogovornika, ki ga s Slovenijo povezujejo Kozmodisk in začetki tv prodaje. O novih načinih komuniciranja, novih oblikah dela, marketinških strategijah in politiki, kot resničnostnem šovu Branimir Brkljać v pogovoru z Natašo Zanuttini
Na ljubljanski Medicinski fakulteti specializira interno medicino, postane najmlajši redni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Prevzame strokovno vodenje ljubljanskega Kliničnega centra, do leta 2004 je na čelu Ministrstva za zdravje, zdaj, predsednik Rdečega križa Slovenije. Glasen zagovornik zdravega življenja, prodoren kolumnist in intelektualec kritičnega uma. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov