Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki."
Alen Steržaj je vodilna ustvarjalna sila slovenske rockovske zasedbe Big Foot Mama, ki je kot prva razprodala ljubljanske Stožice."Dežujejo komentarji, adrenalin se še ni polegel. Ostali so sami lepi vtisi."
25 let traja že ta odnos, ki je doživel številne vzpone, pa tudi nekaj padcev. "V 25. letih se zgodi veliko nihanj – od veselja, do napetosti, jeze, vznemirjenja, adrenalina … vsega, kar se tiče odnosov v bendu. Ni lepšega darila od tega, kar se nam je zgodilo v Stožicah."
Alen Steržaj je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene, ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka. Alen se opredeljuje za urejenega človeka, ki pa se včasih tudi prepušča toku.
"Rad imam stvari 'poštelane', rad pa imam tudi, če me odnese. Seveda, če me odnese v nekaj pozitivnega, nekaj kreativnega."
Na živce mu gresta aroganca in ignoranca, rad ima, če se ljudje pogovarjajo prijazno in si delijo pozitivo. Navdušujejo ga pozitivne, drugačne zgodbe, zato v prostem času tudi veliko potuje.
"Zanimajo me življenjske zgodbe od ljudi, ki so odmaknjeni od te zahodnjaške civilizacije. Vedno me zanima, kako ljudje preživijo z drugačnimi navadami, v drugačnem okolju."
Včasih v potovanju najde tudi navdih za glasbeno ustvarjanje: "Seveda, ampak to ne pride tako konretno. Gre za intimne stvari, ki jih vidiš, doživiš in se ti vtisnejo v spomin. Potem so te iztočnica za komad, kot je na primer Puščavski vihar."
Kako pa se je spreminjal ustvarjalni proces od prve plošče skupine Big Foot Mama do danes? "Vsaka plošča je odraz nekega trenutka, obdobja. Prvo obdobje je bilo pozno najstniško, mladostniški izbruh kreative - ko te zanimajo samo punce in rokenrol. Vse je bilo pristno in neobremenjujoče." Za skladbo Garbage hiphop so jim celo očitali, da so satanisti, drogeraši, ker so na odrih uporabljali določene rekvizite.
"Rokenrol hodi po meji provokativnosti. Enim gre hitro v nos, enim je pa 'kul', da si njihov idol upa. Za nas je bil to eksperiment, preverjali smo, do kje imajo ljudje postavljene meje."
Poleg glasbe in potovanj Alena Steržaja zanima tudi novinarstvo. Za tovrsten študij se je odločil, ker sta ga zanimali le glasba in filozofija, ker pa je rad še potoval, je vse to združil in novinarstvo je bila najboljša izbira.
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki. Intervjuval sem Slasha, Billyja Idola, Metallico, Cardiganse, Joeja Cockerja, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin Lenny Kravitz. Bil je zadržan, ko pa sem izklopil mikrofon, se je razgovoril."
Fantje so za uspeh Big Foot Mame od začetka vložili veliko dela in čas: "Ogromno je garanja, vlaganja. Na začetku si za vse sam, pa tudi zdaj Stožice, to je bila vse naša strategija."
Po letih zabav, tudi štirih špilov na dan, se Alen Steržaj še vedno s težavo prepusti rutini: "Navade me ubijajo. Nimam ustaljenega ritma, kot ga ima večina ljudi, nimam 8-urnega delovnika, spim do pol enih, ker ustvarjam ponoči. Nimam družine, zato raziskujem druge plati življenja. Pred kratkim sem napisal knjigo."
"Rokenrol naj živi, gremo dalje, ni popuščanja!"
868 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki."
Alen Steržaj je vodilna ustvarjalna sila slovenske rockovske zasedbe Big Foot Mama, ki je kot prva razprodala ljubljanske Stožice."Dežujejo komentarji, adrenalin se še ni polegel. Ostali so sami lepi vtisi."
25 let traja že ta odnos, ki je doživel številne vzpone, pa tudi nekaj padcev. "V 25. letih se zgodi veliko nihanj – od veselja, do napetosti, jeze, vznemirjenja, adrenalina … vsega, kar se tiče odnosov v bendu. Ni lepšega darila od tega, kar se nam je zgodilo v Stožicah."
Alen Steržaj je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene, ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka. Alen se opredeljuje za urejenega človeka, ki pa se včasih tudi prepušča toku.
"Rad imam stvari 'poštelane', rad pa imam tudi, če me odnese. Seveda, če me odnese v nekaj pozitivnega, nekaj kreativnega."
Na živce mu gresta aroganca in ignoranca, rad ima, če se ljudje pogovarjajo prijazno in si delijo pozitivo. Navdušujejo ga pozitivne, drugačne zgodbe, zato v prostem času tudi veliko potuje.
"Zanimajo me življenjske zgodbe od ljudi, ki so odmaknjeni od te zahodnjaške civilizacije. Vedno me zanima, kako ljudje preživijo z drugačnimi navadami, v drugačnem okolju."
Včasih v potovanju najde tudi navdih za glasbeno ustvarjanje: "Seveda, ampak to ne pride tako konretno. Gre za intimne stvari, ki jih vidiš, doživiš in se ti vtisnejo v spomin. Potem so te iztočnica za komad, kot je na primer Puščavski vihar."
Kako pa se je spreminjal ustvarjalni proces od prve plošče skupine Big Foot Mama do danes? "Vsaka plošča je odraz nekega trenutka, obdobja. Prvo obdobje je bilo pozno najstniško, mladostniški izbruh kreative - ko te zanimajo samo punce in rokenrol. Vse je bilo pristno in neobremenjujoče." Za skladbo Garbage hiphop so jim celo očitali, da so satanisti, drogeraši, ker so na odrih uporabljali določene rekvizite.
"Rokenrol hodi po meji provokativnosti. Enim gre hitro v nos, enim je pa 'kul', da si njihov idol upa. Za nas je bil to eksperiment, preverjali smo, do kje imajo ljudje postavljene meje."
Poleg glasbe in potovanj Alena Steržaja zanima tudi novinarstvo. Za tovrsten študij se je odločil, ker sta ga zanimali le glasba in filozofija, ker pa je rad še potoval, je vse to združil in novinarstvo je bila najboljša izbira.
"Rad se pogovarjam z ljudmi, potujem, raziskujem. Najraje delam intervjuje z domačimi in tujimi glasbeniki. Intervjuval sem Slasha, Billyja Idola, Metallico, Cardiganse, Joeja Cockerja, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin Lenny Kravitz. Bil je zadržan, ko pa sem izklopil mikrofon, se je razgovoril."
Fantje so za uspeh Big Foot Mame od začetka vložili veliko dela in čas: "Ogromno je garanja, vlaganja. Na začetku si za vse sam, pa tudi zdaj Stožice, to je bila vse naša strategija."
Po letih zabav, tudi štirih špilov na dan, se Alen Steržaj še vedno s težavo prepusti rutini: "Navade me ubijajo. Nimam ustaljenega ritma, kot ga ima večina ljudi, nimam 8-urnega delovnika, spim do pol enih, ker ustvarjam ponoči. Nimam družine, zato raziskujem druge plati življenja. Pred kratkim sem napisal knjigo."
"Rokenrol naj živi, gremo dalje, ni popuščanja!"
Mirjam Drnovšček vodi kranjsko Prešernovo gledališče, ki se z družbeno kritičnimi predstavami odziva na aktualne trenutke v družbi, te pa gledalca spodbujajo k razmišljanju. Tudi na predstavah Tedna slovenske drame, osrednjem festivalu uprizarjanja slovenskih dramskih besedil, ki jih v svoje programe vključujejo tudi tuja gledališča. Prav vključevanje v mednarodni gledališki svet je, poudarja Drnovškova, zelo pomembno za rast gledališča. Za uveljavitev mladih slovenskih dramatikov pa so odločilne delavnice dramskega pisanja, kjer nastajajo novejša besedila.
Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, letošnji prejemnik stanovske nagrade Slovenske oglaševalske zbornice, Oglaševalska osebnost. Raziskovalec, analitik, poznavalec potrošniških navad, kulture ter socialnega in ekonomskega okolja, vidnejši strokovnjak s področja znamčenja.
Tokratni Nedeljski gost bo dr. Božidar Opara, defektolog, predsednik Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in strokovnjak za metode učenja otrok s posebnimi potrebami. Predvsem pa strasten zagovornik in oče inkluzivne pedagogike pri nas, za katero pravijo, da je največja sprememba v sistemu vzgoje in izobraževanja v svetu v zadnjih 50. letih. Inkluzija, ki se je razvila iz specialne pedagogike, je najbolj moderen, demokratičen in human pristop pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v običajne šole.
Nima jih še trideset, pa je presegla že številne precej starejše od sebe. Med študijem medicine je ugotovila, da to pa mogoče ni vse, kar jo zanima in zdaj ji manjka le še nekaj izpitov, da bo ob naziv doktorica medicine dodala še doktorica matematike in računalništva. Rada gre v službo v Mariborski klinični center kot specializantka nevrologije, rada pa gre tudi v Karitasovo ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tam se včasih počuti bistveno bolj zdravnica kot v svoji redni službi. Ob vodenju ambulante pa je tudi predsednica humanitarnega društva Humanitarček, športnica, zaljubljena v knjige in v mesto ob Dravi. Ena redkih stvari, ki je ne zanimajo, je znanstvena fantastika, čeprav je za številne znanstvena fantastika početi vse to, kar počne Ninna Kozorog, ki je prav prejšnji teden prejela tudi naziv Ona 365.
Nedeljski gost JE BIL Marjan Strojan, pesnik prevajalec, filmski kritik in predsednik Slovenskega centra PEN. S prevajanjem in poezijo se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih. Najdlje je prevajal pesnika Roberta Frosta, sledijo Chaucer, Milton, Beawulf, Shakespeare in James Joyce, prevajal je tudi pesmi iz Antologije angleške poezije. Zadnja leta je gost številnih univerz in akademij tako po Evropi kot tudi na Kitajskem, Japonskem, v Severni in Srednji Ameriki, kjer študentom predava o Miltonu, velikokrat pa je vabljen, da prebira svojo poezijo.
Otroštvo je preživel v Trstu in Gradcu. Po karieri dopisnika RTV Slovenija in Dela je postal prvi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Vseskozi prisotno zanimanje za svet pa je Bojan Grobovšek udejanjal še kot veleposlanik na Poljskem, v Argentini in Švici. Spremljevalec domačega dogajanja je bil tako vsaj deloma tudi zunanji opazovalec, ki še vedno pogosto razmišlja o Sloveniji. Odveč je dodati, da kritično. Njegova zadnja zbirka esejev ima naslov Zakaj Slovenija ni Švica? Nedeljski gost, zdaj predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa tudi na to vprašanje ponuja odgovor, ki nikakor ni enoznačen.
Dolga je bila pot iz Auschwitza do odra, na katerem je leta 1994 Branko Lustig prejel oskarja za Schindlerjev seznam s Stevenom Spielbergom. “Schindlerjev seznam je bil ena takšna atomska eksplozija! Dva atoma, moj in Stevenov sta trčila in nastal je ta film.”
Tako spreten kot v ovinkih in na skokih je Filip Flisar tudi pred mikrofonom! V svoji pristni štajerščini bo razložil, zakaj je v italijanščini duhovit le fizično in ne besedno. Pojasnil bo, kako z Zlatkom Zahovičem rešujeta Maribor in zakaj rad študira. Kaj imata Kalvarija in “hopa-cupa” s fizično pripravo ter zakaj obožuje Rudolfa van Veena. Nekaj dni po izjemnem uspehu, ko je v Kreischbergu osvojil naslov svetovnega prvaka, je Filipa Flisarja v studiu Vala 202 gostila Anja Hlača Ferjančič.
Že 20 let praktično vsak dan zre smrti v oči. V svojem poklicu se je naučil ceniti čas; pravi, da se vsak dan bori z njim in ga poskuša kupovati. Zase predvsem prostega, za tiste, s katerimi dela, pa življenjskega. Števila ljudi, ki so zaradi njega dobili novo priložnost, ne šteje. Tudi zato, ker jih je preveč. Raje spodbuja vse nas, naj bomo pripravljeni, ker je preživetje morebitnega ponesrečenca največkrat odvisno od nas in ne reševalcev. Danijel Andoljšek je eden prvih reševalcev na motorju v Sloveniji, vodja izmene na Reševalni postaji UKC Ljubljana, hkrati pa je tudi predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacijo ter učitelj na tečajih prve pomoči. In kot dodaja, zaradi tistega, kar vidi na terenu, ga zelo skrbi za njegove tri hčere.
Nick Davies je tisti novinar, ki je zamajal medijski imperij Ruperta Murdocha in tisti novinar, ki je imel ključno vlogo pri objavi zaupnih depeš Wikileaks. “Geslo za dostop do podatkov sva sestavila iz naključnih besed na kavarniških prtičkih,” pripoveduje o tajnem srečanju z Julianom Assangem. Z večkrat nagrajenim novinarjem Guardiana, ki je bil pred tedni gost medijskega festivala Naprej/Forward, o raziskovalnem novinarstvu, omejeni moči besede in svobode govora, medijskem lastništvu, korporacijah, ki obvladujejo vlade, o žvižgačih … In manj znanih dejstvih o Julianu Assangu in Rupertu Murdochu.
Imre Jerebic, socialni delavec, humanist in človekoljub. Generalni tajnik Slovenske Karitas je vse od začetka delovanja organizacije sooblikoval njene temelje ter verjel v cilje in poslanstvo, ki zadevajo tudi človekovo duhovnost.
Tokratni nedeljski gost je bil Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Gorenju ostaja zvest že skoraj vso poslovno pot. Ponosen je na obdobje sredi devetdesetih, ko je bil generalni direktor v Gorenjevem prodajnem podjetju v Franciji, je nosilec odlikovanja vitez nacionalnega reda za zasluge Republike Francije. Sedaj je aktivni član gospodarskih združenj in član upravnih odborov pomembnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. O Sloveniji danes, pa tudi o glasbi in vodenju Rokometne zveze Slovenije v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Uravnoteženost, nežnost in subtilnost – ognjevitost, energičnost in strast. Marka Hatlaka nagovarjajo nasprotja, navdihuje klasična in sodobna glasba, najbolj Bach in tango. Je izvrsten harmonikar, ustvarja glasbo za film in gledališče, je umetnik, pedagog. Vrhunski virtuoz na harmoniki.
Najvišje priznanje na področju znanosti pri nas, Zoisovo priznanje za življenjsko delo je šlo letos med drugim v roke prof. dr. Vitu Turku, biokemiku, molekularnemu biologu, ki je dolga leta vodil Inštitut Jožef Stefan, danes pa velja za glasnega kritika slovenske znanstvene politike.
V njeni domači Jurki vasi ji pravijo “tista Dularjeva iz Afrike”, v malavijski vasi Mazembe pa Temwanani oziroma prinašalka ljubezni. Sicer pa je Jana Dular mlada pravnica, ki že od leta 2008 vodi humanitarne projekte v Vzhodni Afriki. Je nazoren dokaz, kaj vse lahko naredi posameznik, če ima željo, pogum, karizmo in ga ni strah prositi za pomoč. Trenutno živi v Malaviju, kjer vodi humanitarno organizacijo ELA, ki skrbi za izobraževanje, opismenjevanje in razvijanje kreativnosti s pomočjo umetnosti.
“Ko stopiš na oder in se prepustiš vlogi, lahko v tem resnično uživaš, vendar biti igralec je lahko veselo in kruto hkrati,” pravi Ivanka Mežan, 88-letna filmska in gledališka igralka, ki je leta 1944 kot 17-letna gimnazijka, prvič stopila na gledališki oder, na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. “Kako sem vesela, ko me študenti povabijo v svoje diplomske filme! Kako so v redu!”
Nedeljski gost bo tokrat Miroslav Cerar, eden najuspešnejših slovenskih športnikov, legenda slovenske športne gimnastike.
Neveljaven email naslov