Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dušan Puh, legendarni jadralec

14.10.2018


Legendarni jadralec Dušan Puh, ki je kot krmar na jadrnici Fanatic leta 1994 postal prvi Slovenec z zmago na Barcolani

Ob 50. Barcolani, najštevilčnejši regati na svetu, je bil nedeljski gost legendarni jadralec Dušan Puh. Kot krmar na sicer italijanski jadrnici Fanatic je leta 1994 postal prvi Slovenec z zmago na Barcolani, sodeloval pa je še pri dveh slovenskih zmagoslavjih v Tržaškem zalivu. Je eden redkih pri nas, ki se z jadranjem preživlja, je pa tudi večni "nergač" in kritik razmer v slovenskem jadranju. Pri sosedih Italijanih se ga je prijel naziv "nerjaveči".

"Držim se Slovenije kot pijanec plota!"

Puh je poznan po svojem avtoritativnem vodenju posadke, na barki, ki ji poveljuje, ni nepotrebnih besed, navodila so jasna in razločna:"Ko se posadka začne pogovarjati o določenih manevrih, nastane na barki nepotrebna panika, posadka začne dvomiti o krmarjevih odločitvah in to ne pomeni nič dobrega!"

"Poveljevanje posadki na veliki jadrnici je kot vodenje večjega podjetja! Široka demokracija na krovu maxi regatnika nima mesta!"

Leta 1994 je postal prvi Slovenec z zmago v absolutni konkurenci. Bil je sicer krmar italijanske jadrnice Fanatic in takrat se je v bistvu začelo rivalstvo med domačini, tržaškimi jadralci in Slovenci za prevlado na pokalu jeseni. Sam sicer na lastni koži ni občutil te napetosti, so pa grozili Mitji Kosmini, s katerim sta sodelovala pri treh zmagah. Ker sta oba velika jadralca na krovu, kmalu ni bilo prostora za oba. "Z Mitjo sva v jadranju veliko dosegla, nekaj časa sva sodelovala, seveda pa vsak raje krmari svojo barko. Takrat je slovensko gospodarstvo še imelo posluh za vložke v ta šport in z Viharnikom se je pokazala priložnost, da poveljujem svoji posadki. Sva pa z Mitjo še vedno prijatelja."

Dušan Puh ocenjuje, da Slovenci smo jadralci in to dokazujejo številne jadrnice, ki so v slovenski lasti. Vseeno pa morebitnim kupcem jadrnic za rekreativno, ljubiteljsko, poletno jadranje okoli hrvaških otokov svetuje raje najem kot nakup. "Če za poletni dopust najameš barko, lahko tista dva tedna uživaš, medtem ko imaš z lastniško barko preostale dni v letu predvsem skrbi."

Puh je v daljšem pogovoru z Alešem Smrekarjem, ki mu lahko prisluhnete samo na spletni strani, spregovoril tudi o krivicah, ki so se mu dogajale v Jugoslaviji, ko jadralski funkcionarji niso imeli posluha za nadarjene jadralce. Tako obžaluje, da v olimpijskih razredih ni dosegel več, sploh na olimpijskih igrah – v Los Angelesu leta 1984 je bil 15. z jadralno desko.

 


Nedeljski gost

868 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dušan Puh, legendarni jadralec

14.10.2018


Legendarni jadralec Dušan Puh, ki je kot krmar na jadrnici Fanatic leta 1994 postal prvi Slovenec z zmago na Barcolani

Ob 50. Barcolani, najštevilčnejši regati na svetu, je bil nedeljski gost legendarni jadralec Dušan Puh. Kot krmar na sicer italijanski jadrnici Fanatic je leta 1994 postal prvi Slovenec z zmago na Barcolani, sodeloval pa je še pri dveh slovenskih zmagoslavjih v Tržaškem zalivu. Je eden redkih pri nas, ki se z jadranjem preživlja, je pa tudi večni "nergač" in kritik razmer v slovenskem jadranju. Pri sosedih Italijanih se ga je prijel naziv "nerjaveči".

"Držim se Slovenije kot pijanec plota!"

Puh je poznan po svojem avtoritativnem vodenju posadke, na barki, ki ji poveljuje, ni nepotrebnih besed, navodila so jasna in razločna:"Ko se posadka začne pogovarjati o določenih manevrih, nastane na barki nepotrebna panika, posadka začne dvomiti o krmarjevih odločitvah in to ne pomeni nič dobrega!"

"Poveljevanje posadki na veliki jadrnici je kot vodenje večjega podjetja! Široka demokracija na krovu maxi regatnika nima mesta!"

Leta 1994 je postal prvi Slovenec z zmago v absolutni konkurenci. Bil je sicer krmar italijanske jadrnice Fanatic in takrat se je v bistvu začelo rivalstvo med domačini, tržaškimi jadralci in Slovenci za prevlado na pokalu jeseni. Sam sicer na lastni koži ni občutil te napetosti, so pa grozili Mitji Kosmini, s katerim sta sodelovala pri treh zmagah. Ker sta oba velika jadralca na krovu, kmalu ni bilo prostora za oba. "Z Mitjo sva v jadranju veliko dosegla, nekaj časa sva sodelovala, seveda pa vsak raje krmari svojo barko. Takrat je slovensko gospodarstvo še imelo posluh za vložke v ta šport in z Viharnikom se je pokazala priložnost, da poveljujem svoji posadki. Sva pa z Mitjo še vedno prijatelja."

Dušan Puh ocenjuje, da Slovenci smo jadralci in to dokazujejo številne jadrnice, ki so v slovenski lasti. Vseeno pa morebitnim kupcem jadrnic za rekreativno, ljubiteljsko, poletno jadranje okoli hrvaških otokov svetuje raje najem kot nakup. "Če za poletni dopust najameš barko, lahko tista dva tedna uživaš, medtem ko imaš z lastniško barko preostale dni v letu predvsem skrbi."

Puh je v daljšem pogovoru z Alešem Smrekarjem, ki mu lahko prisluhnete samo na spletni strani, spregovoril tudi o krivicah, ki so se mu dogajale v Jugoslaviji, ko jadralski funkcionarji niso imeli posluha za nadarjene jadralce. Tako obžaluje, da v olimpijskih razredih ni dosegel več, sploh na olimpijskih igrah – v Los Angelesu leta 1984 je bil 15. z jadralno desko.

 


04.09.2022

Bogdan Tanjević: Dončić je najboljši že od 13. leta

Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.


28.08.2022

Anka Lipušček Miklavič: Brez ekipe, ki me je podpirala tudi v norih idejah, bi težko uspela

Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.


21.08.2022

Iz arhiva: Niki Lauda

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti.


17.08.2022

Iz arhiva: Marina Abramović

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.


14.08.2022

Iz arhiva: Reinhold Messner

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.


10.08.2022

Iz arhiva: Tomaž Humar

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.


07.08.2022

Iz arhiva: Jurij Gustinčič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.


31.07.2022

Markus Rex: Kar se zgodi na Arktiki, tam ne ostane

Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.


27.07.2022

Iz arhiva: Uma Thurman

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.


24.07.2022

Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen

Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.


20.07.2022

Iz arhiva: Dušan Jovanovič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.


17.07.2022

Goran Dragić: Košarka mi je dala vse

Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.


13.07.2022

Iz arhiva: Peter Greenaway

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.


10.07.2022

Boris A. Novak: Zgodbe nam osmišljajo svet

Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.


06.07.2022

Iz arhiva: prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer


03.07.2022

Kristina Kuzmič: Želim za nekoga biti nekdo, kot sem ga potrebovala sama, ko sem bila na dnu

Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih.


29.06.2022

Iz arhiva: Tomaž Pengov

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.


26.06.2022

Marco te Brömmelstroet, Kolesarski profesor

Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.


26.06.2022

Marco te Brömmelstroet: Movement (English version)

A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.


22.06.2022

Iz arhiva: Françoise Gilot

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov