Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Teresa Cordova

09.12.2018


Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk

Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.

"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."

S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.

"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."

Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.

"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."

V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."

Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.


Nedeljski gost

868 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Teresa Cordova

09.12.2018


Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk

Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.

"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."

S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.

"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."

Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.

"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."

V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."

Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.


03.04.2011

Prof. dr. Peter Raspor, predstojnik Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil Biotehniške fakultete v Ljubljani. . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.03.2011

Petra Majdič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.03.2011

Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.03.2011

Janez Šmitek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.02.2011

Janez Šušteršič, izredni profesor za ekonomijo na Fakulteti za management Koper

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.02.2011

Dr. Danijel Rebolj rektor Univerze v Mariboru

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.02.2011

Prof. dr. Andrej Bauer - matematik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.02.2011

Miroslav Košuta - tržaški pesnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.01.2011

Natalija in Ravil Sultanov - diplomanta Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.01.2011

Marjan Bevk, gledališki režiser in pedagog

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.01.2011

Katja Koren

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.01.2011

Dr. Iztok Jan, psihiater, ljubiteljski zgodovinar, član partizanskega pevskega zbora, kemik, izumitelj, pesnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.01.2011

Dr. Aleksander Doplihar - že skoraj od nastanka vodi Ambulanto in posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


26.12.2010

Spomenka Hribar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.12.2010

Matic Munc - psiholog in socialni delavec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.12.2010

Big Food Mama

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.12.2010

Ciril Horjak, ilustrator in človek, predan stripu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.11.2010

Tadej Zupančič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.11.2010

Katarina Srebotnik - Igralka, ki je zaznamovala slovenski tenis v zadnjih desetih letih

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.11.2010

Zdenko Savšek, razvojni inženir iz Trbovelj, pravi, da je tudi v strojništvu potrebno imeti srce. . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 34 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov