Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težko si je predstavljati, da samo 4 osebe v studiu nacionalnega radia lahko pograbijo eno tono težko breme ter ga dvignejo od tal. Je pa res, da niso kdorkoli – so del slovenske reprezentance Firefighter Combat Challengea, sicer v sestavi Domen Pavlič, Matic Zupan, Gregor Stanonik, Anže Habjan, Amer Čosič in Mateja Pretnar. Odpravljajo se na svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 9.11.2014 v Phoenixu. Lansko in letošnje leto so dokazali, da so najboljši v Evropi, zato tudi na svetovnem prvenstvu pričakujejo najboljše rezultate. Kdo so, kako trenirajo, kako je to tekmovanje prišlo k nam in kaj počnejo, kadar niso gasilci, so v noči na petek v studiu nacionalnega radia spregovorili z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Ameriško tekmovanje, ki je k nam prišlo pred petimi leti, izvira iz fizičnega preizkusa za poklicne gasilce. Tamkajšnji strokovnjaki, med katerimi je bil najbolj zaslužen za razvoj tega preizkusa dr. Paul O. Davis, so združili prvine, ki naj bi jih gasilci obvladali, če naj bi bili kos izzivom, ki jih prinaša ta poklic. Razvili so test, katerega rezultat se je meril s časovnimi enotami. Kaj kmalu so kandidati za gasilce začeli tekmovati med seboj in razvilo se je tekmovanje, kakršnemu na svetu ni para, je povedal Anže Habjan, prvi slovenski gasilec, ki je nastopil na tem tekmovanju.
A pot do prireditve tekmovanja pri nas je bila še dolga, predvsem pa v veliki meri povezana z lastnimi sredstvi. Vendarle je po petih letih zanimanje za to športno panogo vedno večje, naši tekmovalci pa sodijo v sam svetovni vrh. Do tja so potrebovali nekaj let natančnega in zavzetega treninga ter tudi precej odrekanja, je pojasnil Domen Pavlič. Posebno poglavje je tudi hrana - tekmovalci v FFCC morajo za dosego svojih ciljev paziti tudi na tem področju, zato se sladkorju, maščobi in alkoholu izogibajo.
Po mnenju Gregorja Stanovnika in Matica Zupana bi tovrstnih tekem lahko bilo še več, saj bi to pomenilo več treningov in posledično boljše rezultate za vse, a je organizacija za kaj takega zaenkrat prezahtevna. Je pa pri nas po mnenju naših gostov dovolj prostora tudi za druga podobna tekmovanja, ki se s FFCC ne izključujejo. Prej nasprotno, povedo, gre za dopolnjevanje, ki ima vedno tudi pozitivne strani. Sami so se sicer uspešno preizkusili tudi v drugih tekmovanjih, vendar jim je ameriška inačica najbolj všeč.Odločitev za to najdejo predvsem v dejstvu, da je na tem tekmovanju vedno dobro vzdušje. 'Vsi smo kot velika družina', pove Anže Habjan. 'Navijamo za naše nasprotnike in oni za nas. Tega ne vidiš prav pogosto'.
Letos jih čaka odhod v ZDA, kjer bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu. Njihov cilj je jasen in glede na rezultate, ki so jih dosegli letos, tudi dosegljiv - domov želijo prinesti medaljo s svetovnega prvenstva. 'Možnosti imamo, pripravljeni smo dobro in formo smo stopnjevali prav za svetovno prvenstvo', pove Domen. 'Vendar moraš imeti za medaljo vedno tudi nekaj sreče', doda Matic. Fantje so tudi izven tekmovalne proge videti kot tesno povezana, homogena ekipa. Kar govorijo, tudi kažejo. Kako lepo bi bilo, če bi se športnega in tovariškega duha, ki ga spodbuja to tekmovanje, znali nalesti tudi drugi - pa naj bodo gasilci ali ne ...
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Težko si je predstavljati, da samo 4 osebe v studiu nacionalnega radia lahko pograbijo eno tono težko breme ter ga dvignejo od tal. Je pa res, da niso kdorkoli – so del slovenske reprezentance Firefighter Combat Challengea, sicer v sestavi Domen Pavlič, Matic Zupan, Gregor Stanonik, Anže Habjan, Amer Čosič in Mateja Pretnar. Odpravljajo se na svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 9.11.2014 v Phoenixu. Lansko in letošnje leto so dokazali, da so najboljši v Evropi, zato tudi na svetovnem prvenstvu pričakujejo najboljše rezultate. Kdo so, kako trenirajo, kako je to tekmovanje prišlo k nam in kaj počnejo, kadar niso gasilci, so v noči na petek v studiu nacionalnega radia spregovorili z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Ameriško tekmovanje, ki je k nam prišlo pred petimi leti, izvira iz fizičnega preizkusa za poklicne gasilce. Tamkajšnji strokovnjaki, med katerimi je bil najbolj zaslužen za razvoj tega preizkusa dr. Paul O. Davis, so združili prvine, ki naj bi jih gasilci obvladali, če naj bi bili kos izzivom, ki jih prinaša ta poklic. Razvili so test, katerega rezultat se je meril s časovnimi enotami. Kaj kmalu so kandidati za gasilce začeli tekmovati med seboj in razvilo se je tekmovanje, kakršnemu na svetu ni para, je povedal Anže Habjan, prvi slovenski gasilec, ki je nastopil na tem tekmovanju.
A pot do prireditve tekmovanja pri nas je bila še dolga, predvsem pa v veliki meri povezana z lastnimi sredstvi. Vendarle je po petih letih zanimanje za to športno panogo vedno večje, naši tekmovalci pa sodijo v sam svetovni vrh. Do tja so potrebovali nekaj let natančnega in zavzetega treninga ter tudi precej odrekanja, je pojasnil Domen Pavlič. Posebno poglavje je tudi hrana - tekmovalci v FFCC morajo za dosego svojih ciljev paziti tudi na tem področju, zato se sladkorju, maščobi in alkoholu izogibajo.
Po mnenju Gregorja Stanovnika in Matica Zupana bi tovrstnih tekem lahko bilo še več, saj bi to pomenilo več treningov in posledično boljše rezultate za vse, a je organizacija za kaj takega zaenkrat prezahtevna. Je pa pri nas po mnenju naših gostov dovolj prostora tudi za druga podobna tekmovanja, ki se s FFCC ne izključujejo. Prej nasprotno, povedo, gre za dopolnjevanje, ki ima vedno tudi pozitivne strani. Sami so se sicer uspešno preizkusili tudi v drugih tekmovanjih, vendar jim je ameriška inačica najbolj všeč.Odločitev za to najdejo predvsem v dejstvu, da je na tem tekmovanju vedno dobro vzdušje. 'Vsi smo kot velika družina', pove Anže Habjan. 'Navijamo za naše nasprotnike in oni za nas. Tega ne vidiš prav pogosto'.
Letos jih čaka odhod v ZDA, kjer bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu. Njihov cilj je jasen in glede na rezultate, ki so jih dosegli letos, tudi dosegljiv - domov želijo prinesti medaljo s svetovnega prvenstva. 'Možnosti imamo, pripravljeni smo dobro in formo smo stopnjevali prav za svetovno prvenstvo', pove Domen. 'Vendar moraš imeti za medaljo vedno tudi nekaj sreče', doda Matic. Fantje so tudi izven tekmovalne proge videti kot tesno povezana, homogena ekipa. Kar govorijo, tudi kažejo. Kako lepo bi bilo, če bi se športnega in tovariškega duha, ki ga spodbuja to tekmovanje, znali nalesti tudi drugi - pa naj bodo gasilci ali ne ...
Napovedujemo jo s citatom:»Žulji in čepki za ušesa, oboje je del caminovske ikonografije, podobno kot školjka in palica.«* To je avtorica knjižnih uspešnic pisateljica Janja Vidmar. V njenem najnovejšem romanu z naslovom »Niti koraka več« z junakinjo Alenko hodimo po najbolj znani romarski poti Camino in odkrivamo skrivnosti življenja. Pogovarjala sta se Janja Vidmar in Iztok Konc. *Bukla, leto17/ št. 160
V goste smo nocoj povabili dr. Suzano Todorović, profesorico italijanskega jezika in književnosti, univerzitetno diplomirano sociologinjo kulture. Pred dnevi je izšla njena prva knjiga o narečjih letos, sicer pa v zadnjih 7 letih že petnajsta. Tokrat se je lotila govora in ljudske kulture treh med sabo jezikovno precej različnih vasi. To so Bertoki, Šared in Pomjan. V nasprotju s prvima dvema, o Pomjanu že obstajajo dialektološki zapisi. Kljub temu pa je v tokratnem delu dodala tisto, za kar razume kot neobhodno osnovo jezikovnega proučevanja. To je terensko delo, s čimer je v Bertoke in na Šared kot raziskovalka prišla prva. Kaj je odkrila, nam bo zaupala v nočnem pogovoru z Matejo Brežan.
Gostja nocojšnjega Nočnega obiska Sonja Pungertnik pravi, da ima v življenju nekaj osnovnih vodil, ki se jih skuša držati: »Biti hvaležna in se veseliti tistega, kar mi je dano. Učiti se iz preteklosti in v polnosti živeti sedanjost tako, da mi mojega ravnanja v prihodnosti ne bo treba obžalovati.« Vse življenje se spoprijema z izzivi, ki jih prinaša slepota. Zaveda pa se, da je slepota samo ena izmed njenih okoliščin, in dokazala je, da zanjo ni ovira v življenju. V sebi in v drugih išče dobro in lepo, predvsem pa se trudi pričevati s svojim življenjem. Sad njenih prizadevanj je tudi književno delo - njen prvenec Misliš resno?, v kateri je glavni junakinji pripisala tudi številne svoje izkušnje. Sonja Pungertnik je tudi Slovenka leta 2014 in ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti.
V četrtkovem nočnem programu bomo spoznali mariborski Kulturni center Pekarna. Nekdanji vojaški kompleks že od sredine devetdesetih let gosti raznolike alternativne kulturnike in nevladne organizacije, ki pa jih v zadnjem času vznemirja občinska ideja, da bi njihove dejavnosti preselili. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili tudi odlični glasbi mariborskega reggae ustvarjalca Tadeja Tratnika in kantavtorja Marka Groblerja. Skozi noč vas bo popeljal voditelj Bratko Zavrnik.
V oddaji Sami naši na Prvem vam bomo nocoj predstavili dva zanimiva manjšinska projekta. Prvi je projekt zavoda Burja, manjšinska mladinoteka, drugi pa je ustanovitev prvega dneva srbsko-slovenskega prijateljstva. Predvsem pa poslušajte prispevek o Slovensko-srbsko-makedonski glasbeni skupini Lelee, ki bo v petek predstavila svoj novi album.
Nadenimo si slušalke in se odpravimo na pohod po degradiranem mestnem območju ob železniških tirih. Ali pa prisluhnimo življenju dreves, zvoku listov, vetra v krošnjah, vode, ki napaja korenine, zvoku lomljenja vej, podiranja dreves in uničujočega ognja. Brane Zorman raziskuje zvok na mnogotere načine. Sodobne umetniške prakse udejanja skozi delovanje zavoda CONA, ki sta ga leta 2007 ustanovila z Ireno Pivka. Njuni performansi nas vodijo po pokrajinah naravnega in urbanega zvoka in umetnost povezujejo z družbo, ekologijo, tehnologijo in prostorom. Kot skladatelj je ustvaril številna glasbena dela za gledališke in plesne predstave, performanse in instalacije. Pomnimo ga tudi kot frontmana skupine O! KULT, ki je zaznamovala slovensko punk in post industrijsko muziko. Braneta Zormana je na nočni zvočni sprehod povabila Nada Vodušek.
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. Kako to delo poteka v praksi in s kakšnimi izzivi, programi in predlogi se na njih obračajo tisti, ki delujejo v nevladnem sektorju? Na to in še mnoga druga vprašanja bomo iskali odgovore skupaj z vodjo zagovorništa, Tino Divjak s centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
V nočnem obisku bomo tokrat govorili o boleznih in težavah govornega aparata. S specialistko, klinično psihologinjo magistro Petro Bavčar, se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V nočnem programu bo govora o varnosti na slovenskih avtocestah, ki so poleti med najbolj obremenjenimi v Evropi. Kako bo delovala avtocestna policija, ki za zdaj nima ne zadostnih kadrov, ne opreme ... Z gostom Mitjo Palčičem, dolgoletnim komandirjem koprske prometne policije, ki je zdaj v vrhu avtocestne policije se jepogovarjala Tjaša Škamperle.
Je edini slovenski manager, ki ima status vrhunskega športnika v svetovnem razredu. Prvi Slovenec, ki je pod vodo, v t. i. statični apneji, zdržal dobrih devet minut. Večkratni državni prvak in rekorder v potapljanju na vdih v bazenskih disciplinah, svetovni podprvak v dinamični apneji s plavutjo. In vse te športne uspehe uspešno združuje z uspešno poslovno potjo, je vodja oz. center manager največjega nakupovalnega središča pri nas. 40-letni Kranjčan Andrej Ropret ljubi izzive, predvsem tiste najtežje, in tekmuje predvsem s samim seboj in s svojim telesom. Na Nočni obisk po polnoči ga je povabila Andreja Čokl.
V prvi uri nočnega programa bo naš gost upokojeni zdravnik dr. Elko Borko. 7. junija 1941 so ga kot 8 letnega dečka v Slovenski Bistrici z družino natrpali v živinske železniške vagone in kot prve slovenske izgnance odpeljali v Srbijo. O fenomenu medvojnega izgnanstva bo spregovorila tudi dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani.
Pleše že od malih nog. Zakaj je postala plesalka, pa se je začela spraševati mnogo kasneje, takrat, ko je za hip podvomila v svojo odločitev in si zastavila vprašanje, ali je zaradi barve svoje kože nezavedno ponotranjila stereotipe in pričakovanja svoje okolice? Kajti to, da je drugačna, ji je okolica sporočala od nekdaj. Sama pa si je želela biti čim bolj neopazna. Morda se zdi paradoksalno, da je stopila na oder, vsem na očeh. Toda oder je njeno ustvarjalno polje, na njem sama postane ples, kar osvobodi in spremeni pogled. O izkušnjah drugačnosti pripoveduje tudi njena zadnja predstava Črna koža, bele maske. Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Maša Kagao Knez je nočna gostja Nade Vodušek.
To noč bomo vnovič posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Tokrat bomo poslušali nekatera največja imena francoskega šansona: Charlesa Treneta, Léoja Ferréja, Catherine Sauvage, Gilberta Bécauda in Georgea Brassensa. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil.
Kaj delajo čebele ponoči? Koliko se že ve o njihovem ritmu budnosti in spanja? To je gotovo eno od vprašanj, ki ga zastavimo nedeljskemu nočnemu gostu, izr. prof. dr. Janku Božiču s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Profesor Božič je izjemen mednarodno uveljavljen poznavalec čebel in čebeljega vedenja, ki se je za čebelarjenje navdušil že v osnovni šoli, nato pa ga je to vodilo po njegovi akademski poti, kjer se s čebelami ukvarja še danes. Več o svojem življenju in delu nam bo povedal kmalu po polnoči. Izr. prof. dr. Janka Božiča je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk bo najprej prišla sociologinja, dr. Jasna Podreka, raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena področja raziskovanja so vprašanja diskriminacije žensk ter nasilja nad ženskami, spolnega nasilja intimnopartnerskih umorov in femicida. Če ženske predčasno umrejo zaradi nasilnih vzrokov, je to najpogosteje posledica intimnopartnerskega nasilja in nasilja, ki ga v družini izvajajo drugi sorodniki, izpostavlja raziskovalka Jasna Podreka. Z njo se bo pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Skozi polja umetnosti in popularne kulture potuje kot strasten raziskovalec, ki ga zanima vse od filma, popularne glasbe, stripov, mode, življenjskih slogov, do kulinarike. Vse, kar oblikuje našo skupno identiteto v času, ki ga živimo, zna v svojih člankih in knjigah ubesediti temeljito in duhovito. Študentom in študentkam kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je redni profesor, med predavanji gotovo ni dolgčas. Pravkar je izšel drugi del njegove Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma, zato se bo nočni klepet pletel med gibljivimi podobami, zvoki popularne glasbe, a tudi med mnogimi drugimi rečmi, ki nas sooblikujejo. Petra Stankovića je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk prihaja slikar Rajko Ferk, ki ga ljubezen do slikanja spremlja že dobri dve desetletji. Slika z lopaticami, kar ni povezano samo s to posebno tehniko, ampak ima tudi praktični namen. Izvedeli boste ob poslušanju nočnega klepeta, v katerem bomo predstavili letošnjo že 12. mednarodno likovno kolonijDuplek art, ki bo ta vikend. Na nočni klepet ga je povabil Robert Zajšek. V nadaljevanju noči pa bomo gostili upokojenega ekonomista in predsednika domačega planinskega društva Janka Kovačica iz Poljčan, razvajali pa vas bomo tudi z aktualno glasbo z lestvice Top 17.
Kako je, če bolnišnično haljo zamenjaš za mikrofon, kakšna je razlika med malim vaškim odrom in največjim evropskim, kaj je Gitarijada? Svojo glasbeno odisejado bo v tokratnem nočnem programu, Luciji Grm razkrival vedno energičen, navihan, šaljiv in nasmejan slovenski pevec popularne, rock in heavy metal glasbe - Vili Resnik.
V goste prihaja Ana Tavčar. Večina poslušalcev jo zagotovo pozna kot enega obrazov, ki nas vsak delavnik pozdravi preko televizijskih zaslonov v oddaji Dobro jutro. Le malokdo ve, da je Ana po izobrazbi profesorica angleščine in nemščine. Je tudi doktorica znanosti, saj je doktorirala s področja jezikoslovja na oddelku za germanistiko. Jeziki so ena njenih strasti, ki jih je potrebno negovati, ohranjati, razvijati. Svojo ženstveno energijo pa vliva v številne skladbe in glasbo, letos je posnela tudi avtorsko skladbo. V Nočnem obisku nas bo popeljala v zakulisje oddaje Dobro jutro in odgrnila zavese svojega vsakdana ter spregovorila o ljubezni do življenja na sploh. Z Ano Tavčar bo v zadnji majski noči poklepetal Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov