Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tjaša Gračner, začetnica vintage mode v SLoveniji, ki se je preselila na Hrvaško.

10.05.2015

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway.

Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala.

 “Bolj kot se dan bliža večeru, slabša je moja hrvaščina,” v smehu doda Tjaša o svojem znanju jezika naših južnih sosedov.

Čeprav so nekateri že dobri poznavalci vintage scene, pa posamezniki še zmeraj ne razlikujejo med izrazi vintage, second hand, antično in retro.

Tjašo so že od nekdaj privlačile stare stvari, a moda, priznava, ne. Ljubezen do starih oblačil se je razvila skozi projekt Vintage Vikend, kar pa ne pomeni, da jim tudi v mladosti ni dala priložnosti: “Če zdaj pomislim, sem imela vintage oblačilo na svoji valeti. Moja babica je bila šivilja in mi prikrojila mamino staro obleko.”

“Vintage oblekam sem se dolgo časa upirala. Moja mati je sicer shranjevala obleke iz svoje mladosti, da bi jih potem predala naprej meni že v osnovni šoli, kar je pa nekaj najhujšega, kar ti starši lahko storijo,” se z nasmehom na ustih spominja Tjaša.

Nekateri kosi so tako odšli iz njene garderobe in življenja, drugi so se vrnili. Ji je za kateri kos oblačila žal, da ga nima več na razpolago? “Spomnim se majice, ki je imela potisk dveh angelčkov. Če se ne motim, sta ta angelčka celo spuščala zvoke, ko si ju stisnil. Ja, kičasto, a zdaj ko pomislim… mi je žal, da je moja mati to stran vrgla.”

Vintage kosi so lahko odlična popestritev garderobe vsakega posameznika, ne gre pa zanemariti vidika unikatnosti

foto: Vintage Getaway

Ljubljančanke so se hitro navadile na vintidž. Kaj pa Hrvatice? “Glede na to, da je Reka periferija v primerjavi z Zagrebom, priznam, da je to izziv,” in nadaljuje, da mlada dekleta in ženske, ki potujejo, poznajo razliko med second handom in vintidžem. Starejše ženske pa malce manj: “Veliko več je takih, ki pridejo in bi mi rade prodale, kot pa kupile. Ja, imamo veliko prodajalcev.”

“Stranka v moji glava je bila mlada punca v začetku 20-ih, trendi, malce hipsterka… a resnica je drugača: največ kupujejo ženske v poznih 20-ih do 40ih, ko iščejo tisti poseben kos, ki bo dal neko dodatno težo celotni opravi.

Večino ljudi, ki vstopi v trgovino, seveda pričakajo oblačila, obstaja pa še kotiček z vintage predmeti, ki ga ureja Tjašin soprog Toni. Stranke predmete kupijo za dekoracijo ali darilo, jih pa imajo tudi za praktično rabo. Še kaj? “Imam primer, ko je mamica pripeljala svoje otroke gledat vintage predmete, skratka stvari iz njene mladosti. Ker otroci tega seveda niso videli, jih je pripeljala do našega kotička, mene pa prosila, da naj njenemu sinu pojasnim. Navsezadnje otroci niso videli stacionarnega telefona s krožno številčnico. Tu sem uporabila svoje znanje muzejskega vodiča. Otroci so bili tako navdušeni, kot da bi jih peljala v živalski vrt.”

Ko je delala pri Vintage Vikendu, je velikokrat izvedela o zgodbi, ki se skriva za določenim kosom oblačila, a zdaj, ko imata s Tonijem trgovino, je malce težje. “Ko imaš trgovino, potrebuješ resnega dobavitelja in težko veš kaj o njihovi konkretni zgodovini. So samo anekdote, ki si jih sama ustvarim v glavi.”

“Šuškave trenirke nikakor ne razumem.” Tjaša o tem, kateri slog, stil ali modni trend iz preteklosti ji ni pri srcu.

Čeprav se na Reki počutita domače, pa tam nista oziroma ne bosta pognala korenin. “Sva kot cigana, nikjer ne zdrživa dolgo,” svoj nomadski duh opiše Tjaša. Trgovino na Reki vidita zgolj kot odskočno desko za naprej. Kje bo torej naslednji Vintage Getaway? “Kam bova pobegnila, težko rečem. Naslednji logični korak bi bil Zagreb, ampak midva rada sanjava veliko. Upava, da bo VG osvojil celo Evropo!” 

Tjašino delo v trgovini zaobjema več področij: je oblikovalka, model, stilistka, prodajalka, kupec...

foto: Vintage Getaway

V svetu vintidža je Tjaša že kar nekaj let, zato je njeno oko izurjeno in prepoznava razliko med vintidžem in second handom.

Razlika se opazi v materialu, izdelavi, kroju, etiketah – večina vintidž stvari je narejena v državah, iz katerih prihaja. “Ne piše na primer “made in China”, ampak made in France, Germany.” Stvari, ki so starejše od 40 let, nimajo etiket  z oznakami materiala, nimajo oznak za vzdrževanje, saj takrat tega še ni bilo. Je pa minus pri vintidžu  sintetika – očitno so bili navdušeni nad poliestrom in viskozo. “Mislim, da je stvar v tem, da če je bila kakšna stvar bombažna, se je veliko prej uničila kot sintetična oblačila. Posledično se seveda tudi ni ohranila tako dolgo,” razmišlja Tjaša.

Ko se Tjaša loti stvari, ki jo zanimajo, se jih loti tudi na teoretičnem nivoju. V letu, ko sta s Tonijem postavljala temelje trgovine, je kupila veliko knjig na temo vintidža, kjer je proučila vse: različne kroje, kako razlikovati obdobja in materiale. Toni se je podučil o starinah, kako oceniti starost, na primer. “Je pa tudi splet dobro orodje. In izkušnje, seveda,” kot piko na i doda Tjaša.

 

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Tjaša Gračner, začetnica vintage mode v SLoveniji, ki se je preselila na Hrvaško.

10.05.2015

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway.

Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala.

 “Bolj kot se dan bliža večeru, slabša je moja hrvaščina,” v smehu doda Tjaša o svojem znanju jezika naših južnih sosedov.

Čeprav so nekateri že dobri poznavalci vintage scene, pa posamezniki še zmeraj ne razlikujejo med izrazi vintage, second hand, antično in retro.

Tjašo so že od nekdaj privlačile stare stvari, a moda, priznava, ne. Ljubezen do starih oblačil se je razvila skozi projekt Vintage Vikend, kar pa ne pomeni, da jim tudi v mladosti ni dala priložnosti: “Če zdaj pomislim, sem imela vintage oblačilo na svoji valeti. Moja babica je bila šivilja in mi prikrojila mamino staro obleko.”

“Vintage oblekam sem se dolgo časa upirala. Moja mati je sicer shranjevala obleke iz svoje mladosti, da bi jih potem predala naprej meni že v osnovni šoli, kar je pa nekaj najhujšega, kar ti starši lahko storijo,” se z nasmehom na ustih spominja Tjaša.

Nekateri kosi so tako odšli iz njene garderobe in življenja, drugi so se vrnili. Ji je za kateri kos oblačila žal, da ga nima več na razpolago? “Spomnim se majice, ki je imela potisk dveh angelčkov. Če se ne motim, sta ta angelčka celo spuščala zvoke, ko si ju stisnil. Ja, kičasto, a zdaj ko pomislim… mi je žal, da je moja mati to stran vrgla.”

Vintage kosi so lahko odlična popestritev garderobe vsakega posameznika, ne gre pa zanemariti vidika unikatnosti

foto: Vintage Getaway

Ljubljančanke so se hitro navadile na vintidž. Kaj pa Hrvatice? “Glede na to, da je Reka periferija v primerjavi z Zagrebom, priznam, da je to izziv,” in nadaljuje, da mlada dekleta in ženske, ki potujejo, poznajo razliko med second handom in vintidžem. Starejše ženske pa malce manj: “Veliko več je takih, ki pridejo in bi mi rade prodale, kot pa kupile. Ja, imamo veliko prodajalcev.”

“Stranka v moji glava je bila mlada punca v začetku 20-ih, trendi, malce hipsterka… a resnica je drugača: največ kupujejo ženske v poznih 20-ih do 40ih, ko iščejo tisti poseben kos, ki bo dal neko dodatno težo celotni opravi.

Večino ljudi, ki vstopi v trgovino, seveda pričakajo oblačila, obstaja pa še kotiček z vintage predmeti, ki ga ureja Tjašin soprog Toni. Stranke predmete kupijo za dekoracijo ali darilo, jih pa imajo tudi za praktično rabo. Še kaj? “Imam primer, ko je mamica pripeljala svoje otroke gledat vintage predmete, skratka stvari iz njene mladosti. Ker otroci tega seveda niso videli, jih je pripeljala do našega kotička, mene pa prosila, da naj njenemu sinu pojasnim. Navsezadnje otroci niso videli stacionarnega telefona s krožno številčnico. Tu sem uporabila svoje znanje muzejskega vodiča. Otroci so bili tako navdušeni, kot da bi jih peljala v živalski vrt.”

Ko je delala pri Vintage Vikendu, je velikokrat izvedela o zgodbi, ki se skriva za določenim kosom oblačila, a zdaj, ko imata s Tonijem trgovino, je malce težje. “Ko imaš trgovino, potrebuješ resnega dobavitelja in težko veš kaj o njihovi konkretni zgodovini. So samo anekdote, ki si jih sama ustvarim v glavi.”

“Šuškave trenirke nikakor ne razumem.” Tjaša o tem, kateri slog, stil ali modni trend iz preteklosti ji ni pri srcu.

Čeprav se na Reki počutita domače, pa tam nista oziroma ne bosta pognala korenin. “Sva kot cigana, nikjer ne zdrživa dolgo,” svoj nomadski duh opiše Tjaša. Trgovino na Reki vidita zgolj kot odskočno desko za naprej. Kje bo torej naslednji Vintage Getaway? “Kam bova pobegnila, težko rečem. Naslednji logični korak bi bil Zagreb, ampak midva rada sanjava veliko. Upava, da bo VG osvojil celo Evropo!” 

Tjašino delo v trgovini zaobjema več področij: je oblikovalka, model, stilistka, prodajalka, kupec...

foto: Vintage Getaway

V svetu vintidža je Tjaša že kar nekaj let, zato je njeno oko izurjeno in prepoznava razliko med vintidžem in second handom.

Razlika se opazi v materialu, izdelavi, kroju, etiketah – večina vintidž stvari je narejena v državah, iz katerih prihaja. “Ne piše na primer “made in China”, ampak made in France, Germany.” Stvari, ki so starejše od 40 let, nimajo etiket  z oznakami materiala, nimajo oznak za vzdrževanje, saj takrat tega še ni bilo. Je pa minus pri vintidžu  sintetika – očitno so bili navdušeni nad poliestrom in viskozo. “Mislim, da je stvar v tem, da če je bila kakšna stvar bombažna, se je veliko prej uničila kot sintetična oblačila. Posledično se seveda tudi ni ohranila tako dolgo,” razmišlja Tjaša.

Ko se Tjaša loti stvari, ki jo zanimajo, se jih loti tudi na teoretičnem nivoju. V letu, ko sta s Tonijem postavljala temelje trgovine, je kupila veliko knjig na temo vintidža, kjer je proučila vse: različne kroje, kako razlikovati obdobja in materiale. Toni se je podučil o starinah, kako oceniti starost, na primer. “Je pa tudi splet dobro orodje. In izkušnje, seveda,” kot piko na i doda Tjaša.

 

 


27.07.2023

Metka Zupančič

Naslov njene pripovedi Tisto neustavljivo stori prav to, kar obljublja: zapelje nas v neustavljivo, hlastno branje, dokler ne obrnemo zadnje strani. In potem nas povede v premišljevanje. O razumu in srcu, o moškem in ženski, o komunikaciji in o naravi samega neustavljivega. Metka Zupančič je avtobiografsko obarvano pripoved napisala leta 1998 v Guelphu v Kanadi. Izšla pa je leta 2020 pri pariški založbi L’Harmattan. Od pomladi lahko francoski L’envahissement beremo tudi v slovenskem jeziku. Profesorica francoske književnosti, predavateljica na ameriških in kanadskih univerzah, avtorica številnih znanstvenih del, popotnica po duhovnih svetovih, učiteljica joge je pogosto globoko hvaležna glasu telesa, ki jo vodi in poučuje, ji omogoča vzpostavitev temeljev za razjasnitev in razvoj misli. Kod vse sta jo vodila življenje in delovanje od dni, ko je igrala flavto v pesmi Napisi padajo Tomaža Pengova. Ob diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je, preden je spakirala kovček in odšla v svet, namreč diplomirala tudi iz flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nočni pogovor bo preplet vseh njenih ljubezni in spoznanj, pospremljen z glasbo, ki se ob književnosti in jogi pretaka skozi vsa poglavja njene življenjske zgodbe.


17.07.2023

Goran Ajtič

Gost ponedeljkovega Nočnega obiska je bil režiser, scenarist in pisatelj Goran Ajtič. Ljubiteljski filmar je v zadnjem letu s svojimi kratkimi filmi pobral že več kot 20 nagrad na manjših mednarodnih filmskih festivalih. Njegova najuspešnejša kratka filma sta erotični eksperimentalni film Art and Joy and Pleasure in film Zarota, ki je zmagal na rimskem festivalu 8 & HalFilm Awards ter se kot najboljši triler izkazal tudi pozneje, ko je ta festival ob velikih filmskih nagradah v Cannesu organiziral vzporedni dogodek, na katerem so se predstavili filmarji. Ajtič prosti čas preživlja tudi kot amaterski igralec, opravlja pa službo, ki mu jo kot filmarju ne bi pripisali na prvo žogo. Nočni čas sta vam krajšali dve nočni ptici – Goran Ajtič in voditeljica Eva Lipovšek.


15.07.2023

Ana Erčulj

V nocojšnjem Nočnem obisku boste lahko prisluhnili pogovoru z mlado dirigentko Ano Erčulj, tudi vodjo različnih glasbenih sestavov, korepetitorko, vodjo pevskih delavnic za igralce, muzikologinjo in nenazadnje tudi »skiperko«! Kako poteka njena umetniška pot in kje se stikata dirigiranje in jadranje – danes po polnoči!


15.07.2023

Aleksander Šinigoj

Aleksander Šinigoj je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi. Aleksandra Šinigoja je na nočni obisk povabil Valter Pregelj.


12.07.2023

Alenka Klemenčič

"Ali potuješ ali imaš srečo, da si v času Folkarta v Mariboru," pravi vodja mednarodnega festivala folklore Alenka Klemenčič, gostja tokratnega Nočnega obiska. Festival je letos spisal 35. zgodbo, že 30. pod njenim vodstvom in koordinacijo. Predhodnik Festivala Lent vsako leto v Maribor pripelje skupine iz vsega sveta, ki ulice napolnijo z barvanim, plesom, glasbo in veseljem. Obudili smo spomine na minule festivale in se zazrli v prihodnost.


12.07.2023

Hajrudin Ramadan

Zgodbe dežja so nenavaden preplet domišljijskih krajev, ljudi in dogodkov, so kot nekakšne pravljice za odrasle, ki nas vodijo skozi fantastične svetove magične realnosti, toda tako kot vse pravljice izrekajo resnico človeka in sveta. Ne silijo nas, da jim verjamemo, tega jim ni treba. Resnica namreč ne potrebuje preverjalcev dejstev in kar je še podobnih novodobnih prepričevalcev v edini pravi pogled na svet, resnica preprosto je. Prezgodaj umrli sarajevski pisatelj Hajrudin Ramadan je v Zgodbe dežja, ki so izšle leta 1993, pretočil vso bolečino človeka, ki je šel skozi vojno in nosi v sebi travme in negotovost povojnega časa. Človeka, ki se umika v domišljijske svetove, skozi katere nas v svojih nenavadnih prigodah vodi skrivnostni lik Elias Veskot. Prisluhnite Zgodbam dežja, ki jih je izbrala Nada Vodušek.


10.07.2023

Noč šansonov: šansoni 20. stoletja

Tokratna Noč šansonov bo še zadnjič v znamenju šansonov iz 20-ih let 20. stoletja. Družbo nam bodo delali vsi tedanji veliki interpreti, ki so z različnimi žanri, osebnimi pristopi in veliko predanostjo odru in glasbi pustili pomenljivo sled v zgodovini francoskega šansona. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


09.07.2023

Ana Krauthaker

V okviru projekta B Air, ki posebno pozornost namenja novim zvočnim vsebinam za najmlajše in ranljive skupine, je nastalo sodelovanje z učenci in učenkami Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Pet otrok je ustvarilo štiri Zvočne avtoportrete, v katerih so raziskovali načine izražanja na področju zvoka in preizkušali svoje ideje in predstave o "zvočnem odsevu sebe". Več o delu z mladimi ustvarjalci bo v Nočnem obisku v nedeljo povedala mentorica projekta, režiserka Ana Krauthaker. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


08.07.2023

Nadia Roncelli

Pred skoraj tremi desetletji je urednico knjižnih izdaj pri Založbi Mladika Nadio Roncelli pot po končanem študiju v Trstu, kjer je tudi doma, naključno zapeljala v svet založništva. Kreativno delo ji je ponudilo veliko novih spoznanj in izzivov, predvsem pa priložnosti sodelovanja z izjemnimi književniki, o katerih ima veliko lepih spominov. Kako se je v zadnjih desetletjih spreminjalo delo v eni izmed založb slovenske narodne skupnosti, kako so na to vplivali spletni mediji, kakšne priložnosti ponujajo knjižni sejmi, pa tudi kako nastajajo knjige skupaj z avtorji-od rokopisa do tiska in javne predstavitve, se bo med drugim z Nadio Roncelli v nočnem programu Radia Koper pogovarjala Tjaša Lotrič.


07.07.2023

Aleš Lavrič

Živali čutijo veliko več, kot si mislimo. Tudi one občutijo žalost, veselje, srečo ali ljubezen. Bolj rahločutni smo, bogatejše je naše zaznavanje njihovega čustvenega sveta. Na desetine čustvenih zgodb teh sobitij nam bo v oddajo Nočni obisk po polnoči prinesel Aleš Lavrič iz zatočišča za živali V pravljici. Pri njih se ne postavljajo nad druge oblike življenja. Pri njih živali živijo polno življenje do visoke starosti in naravne smrti. Njihovi »rešenčki« si zaslužijo le najboljše. Živali uživajo svobodo, skrb in ljubezen, po uničujočih okoljih, iz katerih so prišle, se jim v zatočišču povrne volja do življenja, preobrazbe so čudovite, vampki okrogli. Tudi o neprekosljivem čuvaju, prijaznem gosaku Pikiju, pujsu z neverjetno življenjsko zgodbo, Teodorju, osličku Pinu, kozlu Zlatku, sočutnem odnosu živali do poginulih prijateljev in žalovanju, ki je podobno človeškemu (tudi one potrebujejo čas) ter o odnosu države do tovrstnih kmetij bo kaj slišati. Ker so počitnice, pa boste lahko navdušili tudi otroke, ki na kmetiji, v objemu pristne narave, ki se dotakne srca in prebudi dušo, radi preživljajo nepozabne pravljične poletne tabore. »Skozi življenje ni lahko iti sam. Če imaš ob sebi pravega, ljubečega, razumevajočega, iskrenega sopotnika, na katerega se lahko nasloniš, ko ti je najteže in ko ti je najlepše, je to največ, kar lahko imaš« V zatočišču imajo takih sopotnikov najmanj 80.


28.06.2023

Slavica Zrnko

V prvi uri nočnega programa bo naša gostja Slavica Zrnko, ki je rojena v Zubinem Potoku. Tam je preživela mladost in niti sanjala ni, da jo bo ljubezen, pred več kot dvajsetimi leti, popeljala v Slovenijo, v Maribor, kjer si je ustvarila družino in začela delati v zdravstvu. O takšnih, srečnih zgodbah, po navadi beremo v knjigah in gledamo v filmih, tokrat pa jo boste slišali tudi pri nas, na radiu, malo po polnoči. Klepet pripravlja Robert Zajšek.


05.07.2023

Sia Sanaren

Njeno življenjsko popotovanje je nenehno iskanje raziskujočega duha, a tudi potovanje skozi realne, fizične svetove različnih dežel in kultur. Trenutno živi v Maroku, a to gotovo ni zadnja dežela, v kateri razvija svoje zanimanje za pestrost vsega bivajočega – človeka in vseh živih bitij. Raziskovanje stvarnega in duhovnega jo vodi skozi številna področja znanja, med drugim študija grafologije, reikija, tradicionalne kitajske medicine in energetske medicine. Po diplomi iz francoščine in sociologije kulture je nekaj časa delala v šolstvu, založništvu in kulturi. Ko se je njeno življenje radikalno spremenilo, se je s tremi otroki preselila v Tunizijo in se hitro vključila v tamkajšnje življenje. Tragičnemu dogodku, ki je zarezal v življenje družine, je sledila selitev v Atene. Težke preizkušnje krepijo njen pogum, ljubezen do življenja in ljudi. Kot certificirana doula dela s porodnicami in z majhnimi otroki. Poleg tega ves čas tudi prevaja, lektorira in piše. Napisala je zbirko pesmi za otroke Ko je Dan, ki je izšla v trojezični izdaji, in zbirko pisem svojemu sinu Ko je dan za pisma srca.


03.07.2023

Marjan Grdadolnik

“Glasba je najčudovitejša umetnost in spomin na raj,“ je moto nocojšnjega gosta nočnega programa, ki bo v soju luči in čudovite glasbe. Klarinetist, organist, dirigent in skladatelj Marjan Grdadolnik ima za seboj zelo pestro ustvarjalno in poustvarjalno pot. Je ustanovitelj in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Cantabile ter idejni vodja Poletnega glasbenega festivala Cantabile v Logatcu, ustanovitelj in umetniški vodja Mešanega pevskega zbora Adoramus, organist in vodja glasbene dejavnosti v domači župniji sv. Nikolaja v Logatcu, sodeloval je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom Slovenske vojske, švicarskim orkestrom Giovane, Evropskim študentskim orkestrom EMSO, Filharmonijo iz Budimpešte – in še bi lahko naštevali. Gostiteljici Luciji Grm bo v veliko čast, da bo akademika Marjana Grdadolnika lahko preizpraševala o njegovem izjemnem glasbenem poslanstvu. Ne preslišite – začetek novega dne bo ovit v glasbeno ubranost.


02.07.2023

Martina Vrhovnik

»Senzualni ples ni samo rekreacija, ampak potovanje v globino, da ženske prebudimo svojo ženstvenost, si dovolimo občutiti in začutiti vsa svoja čustva,« pravi Martina Vrhovnik, ki v Sloveniji vodi že dva plesna studia senzualnega plesa. A pot do prave ženske je dolga. Kakšno je bilo njeno večletno potovanje, da je spoznala sama sebe? Kakšna spoznanja tečajnicam prinaša ta vrsta plesa? Na pot senzualnega plesa se bo v družbi Martine Vrhovnik v Nočnem obisku podal Sandi Horvat.


01.07.2023

Tina Milostnik Valenčič

Gospodinja pod krinko in Življenje v kovčkih - to bi bila lahko naslova napetih, pa tudi zabvanih romanov. Pa nista, tako svoje življenje opiše Tina Milostnik Valenčič, novinarka Primorskih novic in žena diplomata, ki trenutno skupaj z možem, namestnikom veleposlanika, živi v Črni Gori. Podgorica je njun začasni dom. Tino Milostnik Valenčič smo na nočni klepet povabili, ker nas zanima, kakšna je vloga žene diplomata, kako težko ali pa lahko je odložiti novinarsko pero, kako novinarske oči zaznavajo novo okolje in kako je domovina videti od daleč. Seveda nas zanima tudi, ali veljajo stereotipi o Črnogorcih. In ker vemo, da se naša sogovornica redno udeležuje raznih sprejemov, bomo vprašali tudi, kako se znajde na tem pisanem, diplomatskem parketu. Vsebino je pripravila Barbara Kampos De Stefani.


30.06.2023

Ana Vipotnik

Ana Vipotnik je diplomirana rusistka in sociologinja kulture, ki se že vrsto let ukvarja z glasbo kot pevka in skladateljica. Je stalna članica zasedbe Fake Orchestra, skupine, ki spada med pionirje predelav slovenske ljudske pesmi v modernejše oblike, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi glasbeniki in skupinami. Stalnica njenega ustvarjanja so tudi uglasbitve poezije. Od leta 2017 se ukvarja z zdravilno tehniko, ki pomaga pevcem in igralcem (MDH dihalna koordinacija). Več o njenem življenju, pevskih in terapevtskih izkušnjah – danes malo po polnoči z voditeljico Višnjo Fičor!


28.06.2023

Dr. Franc Janžekovič

Na nočni obisk prihaja biolog dr. Franc Janžekovič, ki je nedavno izdal knjigo, v kateri nas podrobneje seznanja s pojmom »biodiverziteta«. Spomnili se bomo izjemnega likovnega ustvarjalca Janeza Vidica, letos je bila 100. obletnica njegovega rojstva. V drugem delu bomo dodali še arhivski posnetek koncerta zasedbe Toti big band z gosti, proti jutru pa se bomo spomnili še češkega pisatelja, satirika in novinarja Jaroslava Haška, ki je še na smrtni postelji narekoval zadnja poglavja svojega romana Dobri vojak Švejk, dela, ki je uvrščeno med 100 najpomembnejših knjig 20. stoletja. Voditelj bo Stane Kocutar.


28.06.2023

Rok Gumzej

V času, ko smo z vseh strani obdani z digitalno tehnologijo, včasih pozabljamo, da lahko iz navade uporaba digitalnih vsebin hitro postane odvisnost in zasvojenost. Zasvojenost z digitalnimi vsebinami je prisotna predvsem med navdušenci nad videoigrami. Kako prepoznati zasvojenost in kako ukrepati, če opazimo, da je z digitalnimi vsebinami zasvojen nekdo od bližnjih? Kdaj čezmerno igranje videoiger lahko postane zasvojenost? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja bo odgovarjal strokovni sodelavec in svetovalec pri Logoutu, centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta, Rok Gumzej, ki ga bo v Nočnem obisku gostil Sandi Horvat.


26.06.2023

Nočni pogovori z Mojco

V noči na ponedeljek se bomo spet pogovarjali. Če boste čukci razpoloženi, voditeljico Mojco Blažej Cirej zanimajo vaše izkušnje z demenco, tem črnim oblakom prihodnosti. Kako se je odvijala pri vaših starših, prijateljih, partnerju. Kako se je začela in kaj ste naredili. Mogoče se najde celo kdo, ki je na tekočem z novimi dognanji in razvijanjem zdravil, ki bi demenco vsaj upočasnila, če se je že zdraviti ne da. Seveda pa so dobrodošli tudi pogovori kar tako, da razbijemo vroče nočne ure - in kot ponavadi kakšna šala. Pripravite svoj telefon in našpičite ušesa.


25.06.2023

Igor Korošec

"Ljubite umetnost v sebi in ne sebe v umetnosti." Ta misel Stanislavskega prežema življenje nočnega gosta, ki bo razkril, kako se je znašel v igralskih, režiserskih in pedagoških vodah, kako se je mesec obiska Amerike razvlekel v več kot 20 let, pa o sodelovanju z Georgeem Clooneyjem in Cate Blanchett. Dodal bo, kako je bilo z ustanovitvijo Slovenskega narodnega gledališča Kranj s sedežem na Kokrici, ki v slovenski gledališki prostor prinaša nov vetrič. Radovednost bo Luciji Grm potešil igralec, režiser in pedagog Igor Korošec.


Stran 9 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov