Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Za 64. rojstni dan mu je podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Kaj pomenijo tetovaže danes?
Tetoviranje danes pomeni po eni strani estetski in po drugi strani osebni motiv. Ljudje se najpogosteje odločajo za zelo klasične motive ali pa povsem osebne zgodbe, ki se skrivajo za risbami na koži. Tudi mojstrica Urška se bolj zavzema za osebne, izvirne tatuje, ki kažejo na osebnost naročnika. Starih klasik skoraj ni več, pove. Jih pa popravlja in včasih prekriva. Dobrih 20 let je že minilo odkar so nekdaj priljubljene ‘JNA’ tatuje zamenjale bolj natančne in dodelane risbe na koži. Zahteve strank so vedno bolj specifične, zahtevne, včasih tudi čudaške. In vendar je ne morejo več presenetiti do te mere, da bi ostala brez besed. Je pa skoraj brez besed ostal voditelj, ki jo je skušal presenetiti z malce provokativnim vprašanjem. In dobil prav tak odgovor.
Moške boli bolj kot ženske
Ali pa morda ženske bolečino bolje prenašajo? Kakorkoli že, Urška ima v povprečju več ženskih strank, ki bolečino bolje prenašajo od moških. Seveda izjeme so povsod, doda. V vsakem primeru pa tetoviranje boli, pove. Ampak bolečina je del tetoviranja in brez tega ne gre. Uporabi raznih protibolečinskih tablet in sredstev močno nasprotuje. Raje se odloči za odmor ali postopno izdelavo.
Sicer jemlje tetoviranje kot umetnost. Razlika je le v tem, doda, da njene umetnine na koncu vstanejo in odidejo. Njeno delo jo sprošča in čeprav bi lahko živela samo od njega, tega noče. Poklicno je namreč vodilna medicinska sestra oddelka in tudi to delo jo osrečuje in ga rada opravlja.
Sama ima več vzornikov, prisega pa na realistično izdelavo. Tatuji morajo živeti in govoriti, pove. Velik vpliv na izbiro tatujev imajo tudi slavne osebnosti, ki včasih narekujejo modne smernice. A to ne sme biti razlog za odločitev tovrstnega krašenja kože, poudari.
Tetovatorka Urška Poček je bila gostja Jureta K. Čokla. Prisluhnite celotnemu pogovoru.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Za 64. rojstni dan mu je podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Kaj pomenijo tetovaže danes?
Tetoviranje danes pomeni po eni strani estetski in po drugi strani osebni motiv. Ljudje se najpogosteje odločajo za zelo klasične motive ali pa povsem osebne zgodbe, ki se skrivajo za risbami na koži. Tudi mojstrica Urška se bolj zavzema za osebne, izvirne tatuje, ki kažejo na osebnost naročnika. Starih klasik skoraj ni več, pove. Jih pa popravlja in včasih prekriva. Dobrih 20 let je že minilo odkar so nekdaj priljubljene ‘JNA’ tatuje zamenjale bolj natančne in dodelane risbe na koži. Zahteve strank so vedno bolj specifične, zahtevne, včasih tudi čudaške. In vendar je ne morejo več presenetiti do te mere, da bi ostala brez besed. Je pa skoraj brez besed ostal voditelj, ki jo je skušal presenetiti z malce provokativnim vprašanjem. In dobil prav tak odgovor.
Moške boli bolj kot ženske
Ali pa morda ženske bolečino bolje prenašajo? Kakorkoli že, Urška ima v povprečju več ženskih strank, ki bolečino bolje prenašajo od moških. Seveda izjeme so povsod, doda. V vsakem primeru pa tetoviranje boli, pove. Ampak bolečina je del tetoviranja in brez tega ne gre. Uporabi raznih protibolečinskih tablet in sredstev močno nasprotuje. Raje se odloči za odmor ali postopno izdelavo.
Sicer jemlje tetoviranje kot umetnost. Razlika je le v tem, doda, da njene umetnine na koncu vstanejo in odidejo. Njeno delo jo sprošča in čeprav bi lahko živela samo od njega, tega noče. Poklicno je namreč vodilna medicinska sestra oddelka in tudi to delo jo osrečuje in ga rada opravlja.
Sama ima več vzornikov, prisega pa na realistično izdelavo. Tatuji morajo živeti in govoriti, pove. Velik vpliv na izbiro tatujev imajo tudi slavne osebnosti, ki včasih narekujejo modne smernice. A to ne sme biti razlog za odločitev tovrstnega krašenja kože, poudari.
Tetovatorka Urška Poček je bila gostja Jureta K. Čokla. Prisluhnite celotnemu pogovoru.
Pod imenom Perfect Strangers so se združili mladi primorski glasbeniki Eva Sluga, Žiga Dodič, Nik Ražman in Manuel Kocjančič. Svojo glasbo opisujejo kot rock s primesmi popa in bluza, ustvarjajo pa od leta 2012. Najprej so preigravali predvsem starejše rock uspešnice, počasi pa so začele nastajati tudi lastne avtorske skladbe. Avtor besedila in glasbe večine pesmi je kitarist Žiga. Prva pa je luč sveta ugledala skladba Go away, za katero so posneli tudi predstavitveni videospot.
Nocojšnja gostja Tanja Veg verjame v prijetna naključja. Bila je namreč med stotimi srečneži, ki so dobili vizo za Novo Zelandijo. Leto dni dolga pustolovščina je bila zaznamovana z zanimivimi občasnimi službami - čuvala je otroke, pripravljala sushi, bila vzgojiteljica v vrtcu, sadila drevesa, postavljala kokošnjake in obrezovala grozdje. Nova Zelandija je po njenih besedah država preproste birokracije, kjer vlada sproščeno vzdušje in ni evropskega pritoževanja. O vseh dogodivščinah in spoznanju, da je lepo potovati, dokler se lahko enkrat vrneš domov pa v pogovoru z voditeljico Ano Skrt.
V nedeljski noči se bomo na sprehod skozi medijsko pokrajino podali z urednikom, izvrstnim poznavalcem novinarskega dela in medijev Tomažem Perovičem. Kaj ga je naučila njegova uredniška pot, ki jo je začel kot novinar poročevalec in kasneje kot ustanovitelj in urednik Studia City oziroma Studia Ljubljana? Kako je informativni program videl takrat in kako ga vidi danes? Malo po polnoči z Nado Vodušek.
V noč nas bodo povedli prijatelji s Tržaškega Krasa, ki bodo z voditeljico Barbaro Čepirlo govorili o tradiciji martinovanja. Tradicija krsta mladega vina na Proseku se je tudi zaradi praznovanja sv. Martina kot zavetnika vasi zakoreninila v srca vseh, zlasti mladine, ki skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta bdi nad organizacijo teden dni trajajoče prireditve. V studiu bomo gostili predsednika in tajnika Kmečke zveze, Franca Fabca in Edija Bukavca, vinarja Andreja Boleta in Žarka Bukavca ter predstavnika aktivne mladine, Jana Sossija in Mitjo Guština.
Prvi oktobrski petek bo v znamenju države, ki jo po lepotah mnogi primerjajo s Slovenijo, in sicer Irske. Govor bo o irskem plesu, glasbi in kulturi. Voditelju Juretu Čepinu se bodo na nočnem obisku pridružili Katja Granda in Gašper Lenček iz šole irskega plesa ter Rok Mioč in Nežka Starc, člana zasedbe River Fables, ki igra tradicionalno irsko glasbo. Kako se irska glasba in irski ples povezujeta med seboj in koliko smo Slovenci nasploh dovzetni za irsko kulturo, izveste nekaj minut čez polnoč.
Začetek jeseni sta v Mariboru zaznamovala dva dogodka : Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem je s preselitvijo v nove prostore postala Medpodjetniški izobraževalni center z Akademijo kulinarike in turizma; na mariborski Piramidi pa so na pobudo vinarjev uredili mestni vinograd in opravili že prvo trgatev. Na klepet v nočni program je Darinka Čobec povabila direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem mag. Heleno Cvikl in Boštjana Protnerja, uspešnega vinarja.
Tokratni gost je začetnik vse bolj priljubljenega sistema vadbe kettlebelle v Sloveniji. S športom se je spoznal pred desetimi leti in takrat je ta postal njegova druga kariera in življenjski slog, saj mu je s telesom in mislimi popolnoma predan. Kettlebell lifting izvira iz Rusije, kjer velja za časten šport, saj zahteva redno in pogosto obiskovanje treningov in predanost posameznika. Treningi so naporni, pogosto tudi psihično in motivacijsko zahtevni, a rezultati, ki jih ta šport prinaša, so vredni vloženega truda. Z uspešnim trenerjem Gregorjem Sobočanom, ki se med drugim lahko pohvali tudi z osvojenim naslovom svetovnega prvaka, se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V tej noči lahko prisluhnete zvokom pogovora o govoru. Mnogotere barve glasu, načine izražanja, plasti in pasti naše zvočne prisotnosti in pristnosti, tehnike in umetnosti govora bomo raziskovali z igralcem in profesorjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Tomažem Gubenškom. Z njim se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
V nedeljo obeležujemo svetovni dan turizma, zato smo na nočni obisk povabili poznavalca turizma in avtorja številnih televizijskih oddaj, ki so močno vplivale na razvoj turizma pri nas. Kdo se ne spomni oddaj Turistični globus, Dobrodošli in najbrž najbolj poznane: Homo turisticus? Ljubitelj narave, dobre kulinarike in ljudi je tudi človek, ki si ne pusti zavezati kravate kar tako, konec koncev je najbolj znan po svojem metuljčku. Danes je predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije ter ambasador lepot Slovenije doma in po svetu. Draga Bulca je na pogovor povabil Peter Močnik.
Tokratna gostja nočnega obiska – Doroteja Rogelja Majerič – vodi koprsko Marelično hišo – krizni center za otroke in mladostnike. Pred nedavnim je center praznoval pet let delovanja. Kaj vse se v hiši dogaja, bo Doroteja pripovedovala po polnoči, ko jo bo v studiu Radia Koper gostila Jana Samsa.
Na nočni obisk smo povabili duhovnika Izidorja Grošlja, misijonarja, ki je deset let preživel na Madagaskarju, v Matangi, na jugovzhodu otoka. Vsakdanje delo z ljudmi in razne stiske, kot so lakota, bolezni in naravne nesreče so ga zelo povezale z domačini. Naučil se je malgaškega jezika, spoznal njihove navade in se vživel v njihovo kulturo. Kakšno je bilo njegovo delo in življenje na Madagaskarju, kako vztrajati v težkih trenutkih in kako se je njegov pogled na življenje spremenil – o tem se je misijonar Izidor Grošelj pogovarjal s Petro Medved.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tino Zorman je v Jemen pripeljala služba. Ena najrevnejših držav na svetu jo je takoj očarala s svojo preprostostjo, pozneje pa je tam našla tudi ljubezen. V Jemnu si je ustvarila družino, skupaj z možem ustanovila turistično agencijo in bila leta 2010 izbrana med 8 najboljših vodnikov z vsega sveta. Vse to pa je pretrgalo savdsko bombardiranje Jemna, ki je izjemno poslabšalo bivanjske razmere v državi in Tino prisililo k odhodu. O Jemnu in malo drugačnem begunskem življenju se bo v noči na sredo s Tino Zorman pogovarjala Andreja Gradišar.
Odkar poznamo dokumentirano človeško zgodovino, jo spremljajo različna verovanja v nadnaravno. Celo iz risb naših prednikov, neandertalcev, je razvidno, da so verjeli v nadnaravne sile. Religiozna prepričanja in vedenja je moč najti čisto v vsakem človeku, ne glede na to, od kod prihaja ter katerega spola in starosti je. V tokratnem Nočnem obisku nam bo filozof, dr. Sebastjan Vörös, poskušal pojasniti, zakaj ljudje sploh verujemo, kaj se dogaja v človeških možganih med mističnim izkustvom, zakaj verjamemo le v določene religijske koncepte in zakaj so se nekateri ohranili do danes, drugi pa ne. Kaj nam to pove o sodobni družbi? Prisluhnite Lei Ogrin in gostu v ponedeljek, malo po polnoči.
Marjetka Perme je ustanoviteljica Akademije za osebno odličnost, trenerka nevrolingvističnega programiranja in mehkih veščin, ter avtorica izobraževalnega programa. Edina med slovenskimi NLP trenerji, se lahko pohvali z diplomo ameriškega Robbins-Madanes Center for Strategic Intervention, ki združuje najučinkovitejše strategije za maksimiziranje človeških potencialov, ter doseganje trajnih pozitivnih sprememb pri posameznikih in timih. Poseben poudarek njenih programov je namenjen uporabnosti pridobljenih znanj in veščin. V noči na nedeljo bo pojasnila, kaj je nevrolingvistično programiranje, komu je namenjeno in kako si lahko z njim pomagamo pri vodenju organizacij, komunikaciji, javnem nastopanju in osebnostni rasti. Na nočni obisk jo je povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doc. dr. Andrej Gaspari se je specializiral za pozno prazgodovino in zgodnje rimsko obdobje ter zgodovino, povezano z antičnimi ladjami in plovbo. Najlažje ga najdete na najdiščih, kjer je običajno obdan s sodelavci, opremo in knjigami. Med drugim je zaslužen, da so leta 2003 reko Ljubljanico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Velja za vodilnega podvodnega arheologa v Sloveniji, zato morda celo dobite namig za kakšen zaklad, ki ga naše reke še skrivajo. Malokdo ve, da je bil nekoč tudi alpinist. In še kaj, o čemer se bo v petek takoj po polnoči pogovarjal z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Na nočni obisk je Teodor Bostič povabil profesorja Uroša Dokla. V zadnjih osmih letih, zlasti pa od takrat, ko je Sirijo spoznal s kolesom, se v to deželo, v katero se je, kot sam pravi dobesedno zaljubil, vedno znova vrača. Spregovoril bo o razmerah, ki so pripeljale do brutalne državljanske vojne in o tem, da je zlasti zahodni svet tamkajšnje ljudstvo pustil na cedilu. Predvsem pa bo predstavil humanitarni projekt Jakob, s katerim želijo pobudniki tega projekta begunskim otrokom, z izobraževanjem in igro ponuditi upanje za boljšo prihodnost.
Drevi se bomo v nočnem programu na Prvem zdravili z Zdravilnimi zgodbicami. Lani smo lahko spoznali prvi del te knjige, v katerem sta avtorici, psihologinja Mia Bone in kulturologinja Petra Julia Ujawe, zbrali zgodbice za malčke od prvega do približno četrtega leta starosti. Od uspavanja, zdravljenja težav z govorom in drugih, za to starost pogosto značilnih težav, pa letos z drugim delom, ki je tik pred izidom, stopata nasproti razvojnim tegobam, ki se pojavljajo pri otrocih pred vstopom v šolo. Grajenje spolne vloge, razvoj inciativnosti in zdrave ambicioznosti na eni strani in občutkov krivde na drugi, vzpostavljanje svoje vloge v družbi in podobno. Tudi tokrat sta se pri pisanju zgodbic oprli na teorijo psihosocialnega razvoja svetovno znanega psihologa Erika Eriksona. O vsem tem se bo z gostjama pogovarjala Tina Kralj.
Neveljaven email naslov
