Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Pisatelj, pesnik, etnolog, novinar, tonski mojster, glasbeni urednik, potopisec, popotnik, planinec. Dve uri pogovora z enim najplodnejših piscev bo bržkone premalo, da bi osvetlil svojo ustvarjalno pot, a vsaj delček nje nam bo razkril nočni gost Ivan Sivec.
Tokrat v Nočnem obisku gostimo eno največjih poznavalk fotografske umetnosti, višjo kustosinjo in vodjo Jakopičeve galerije dr. Marijo Skočir, ki je v Slovenijo pripeljala tudi velikane svetovne fotografije, kot so Robert Ballen, Sebastiao Salgado in Letizia Battaglia.
Rdeča nit tokratnega nočnega obiska bo slovenščina. V goste namreč prihajata slovenistki, dr. Klara Šumenjak in lektorica Nika Pavletič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Prva je doktorirala s področja narečij, v zadnjem času pa se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku. Druga prav tako raziskuje slovenščino kot tuji jezik in slovensko-makedonsko primerjalno slovnico. O ljubezni do slovenskega jezika bo torej tekla beseda, o knjižnem jeziku in narečjih, o njuni skrbi za študente, o vplivnežih in slovenščini v glasbenih besedilih, pa o tujcih in njihovih zagatah pri učenju.
Niti leto dni po izidu prve, zelo uspešne in pri občinstvu dobro sprejete zgoščenke Umazane misli je pred slabim dnem luč sveta ugledal že novi album mlade skupine Joker Out. Demoni prinašajo deset novih skladb in novih modrosti o življenju. Nekaj novitet, skupaj z nekaterimi uspešnicami prvega albuma, si bomo zavrteli med pogovorom s člani zasedbe. Kris Guštin in Jan Peteh bosta z nami delila proces nastajanja nove zgoščenke in vtise z razprodanih koncertov po državi.
Na nočni klepet smo povabili Polono Požgan, ki se že dve desetletji ukvarja s komunikacijo, ki bo tako rdeča nit prve ure. Poznamo jo kot predavateljico, radijsko in televizijsko voditeljico in pisateljico. Ravno je izdala knjigo Govori in inspiriraj z zlatimi pravili komunikacije in številnimi drugimi praktičnimi nasveti.
V noči šansonov se bomo zadrževali na začetku 20. stoletja, in sicer bomo sprva še na pariškem Montmartru, tako kot prejšnjikrat. Pretežni del noči pa bomo posvetili posebnemu žanru tega obdobja, tako imenovanemu chansonu a voix, kar je bila oznaka za tiste popevke, ki so jih peli pevci s posebno močnim glasom, pogosto so bili to kar operni pevci.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Na nočni obisk bo prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360. Čopi je tudi prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. V pogovoru z Iztokom Novakom Easyjem se bosta dotaknila poklicne kariere, Čopi je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, ter seveda dijaških in študentskih dni, ko se je Jernej ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Vabljeni k poslušanju kmalu po polnoči.
Motoristi so prav posebni ljudje. Kdor ima rad motor in predvsem vožnjo z njim, ljubi svobodo v kombinaciji z užitkom, občutkom vetra na sebi … Pravi motorist uživa, ko gleda okoli sebe, uživa v vonju asfalta in bencina, v naravi, svobodi in pobegu iz monotonega življenja. V tokratnem nočnem programu bosta dva velika ljubitelja hitrih motorjev predstavila za marsikoga čudovito življenje, ki pa ga velikokrat, prevečkrat, pretresejo tragične nesreče. In tu nastopijo Beli angeli, dobrodelno društvo, katerega idejni oče in gonilna sila je Vili Gorenc. V studiu je še en zelo pomemben član društva, Sergej Kosman. S sogovornikoma boste po polnoči spoznavali življenje motoristov in poslanstvo Belih angelov.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.
V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši.
Uroš Buh je igralec, pevec, multiinštrumentalist, avtor glasbe, režiser slovenskih sinhronizacij celovečernih animiranih filmov in še bil lahko naštevali, a omenimo za zdaj še, da je pred nedavnim izšla njegova knjiga z naslovom Mohopedija – biografija slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča.
V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge?
Jure je mojster fizioterapije, ali kot jo nekoliko hudomušno, a še kako resnično poimenuje: fiziolofije. Pri manualni terapiji namreč ni pomembna samo tehnika. Skoznjo se pri njegovem delu pretakajo raznolika znanja in sposobnosti, s katerimi naslavlja pereče probleme sodobnega načina življenja, odtisnjene v človekovem telesu in duši. Po diplomi je pripravništvo opravljal v domu starejših občanov Fužine. V nasprotju z mnenjem nekaterih poklicnih kolegov, da človek v domu starejših občanov ne pridobi konkretnih strokovnih znanj in kompetenc, je spoznal pomen potrpežljivosti in poslušanja, ki sta temelj njegovega dela, saj omogočata, da se resnično posveti vsakemu pacientu in prisluhne njegovi zgodbi. Tudi Juretova zgodba je zanimiva in raznolika. Je strasten zbiralec plošč, rad jih suka pod imenom DJ Rekordman. Za odpravljanje nemira stresnega vsakdana pa uči umetnost lenarjenja.
Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost tokratnega nočnega programa bo Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote in vodja intervencije ob nedavnem požaru na Krasu. 17 dni so se gasilci iz cele Slovenije borili z največjim požarom v zgodovini naše države.
Na nočni klepet smo ob njenem obisku Pohorja, povabili Gabrijelo Duh, Mariborčanko, ki že dve desetletji živi na Primorskem. Narava, kot pravi, je njen drugi dom. Zaposlena je med tistimi, ki postavljajo meje takrat, kadar na zabavah pogledamo pregloboko v kozarček, sicer pa je mama dveh najstnikov, Timoteja in Sergeja. Če jo srečamo, jo prepoznamo po iskrenem nasmehu, v zadnjem času pa tudi po knjigi Srečala sem tebe, našla sem sebe, v kateri je spisala svojo življenjsko zgodbo do danes.
Neveljaven email naslov
