Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.