Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Pornografija še nikoli ni bila tako dosegljiva kot je v digitalni dobi. Neomejena, brezplačna in zasvojljiva kot droga, pravijo znanstveniki. Gre za velik problem, ki se začne za zaprtimi vrati najstniških sob. Povprečna starost pri kateri se mladostniki srečajo s seksualno eksplicitnimi vsebinami je namreč padla pod 11 let, te vsebine pa so po večini sado-mazohistične narave. Kakšne so lahko posledice? Pretirana stimulacija lahko povzroči erektilno disfunkcijo, izkrivljen pogled na spolnost in oddaljevanje od resničnih odnosov. O odvisnosti od spletne pornografije bomo spregovorili v Nočnem obisku. Pridružite se nam po polnoči!
Žametast, topel, pomirjajoč baritonski glas gosta tokratnega nočnega programa je zapolnjeval učilnico, zveni v sozvočju različnih zborov in pevskih skupin – tudi na Evroviziji, sposodili so si ga mnogi animirani junaki, doni na odrih slovenskih muzikalov, pred mikrofon stopi tudi kot solist in radijski voditelj. Nočni gost bo učitelj, pevec, igralec in moderator Marjan Bunič.
Leto 2016 se s podelitvijo nagrad Ameriške filmske akademije končuje tudi za ustvarjalce, predvsem pa za ljubitelje filmov. V nočnem programu bomo neposredno prenašali 89. podelitev zlatih kipcev ali oskarjev. V studiu bo dogajanje z voditeljema Nadio Petauer in Juretom K. Čoklom komentiral poznavalec filma Iztok Polanc. Začnemo takoj po polnoči z dogajanjem na rdeči preprogi, nato pa se bo v nočnem programu zvrstilo vse tisto, kar morate vedeti o letošnjih zmagovalcih in poražencih najprestižnejše filmske nagrade na svetu. In oskarja dobi …
Od oceanov do vesolja. In vse vmes. Takšen bo naš radijski začetek zadnje februarske nedelje. Na obisk prihaja doktor Matjaž Ličer, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ima poleg doktorata iz fizike tudi doktorat iz filozofije. Ukvarja se z operativno fizikalno oceanografijo, pred tremi leti pa je v slovenščino prevedel tudi Einsteinovo knjigo O posebni in splošni teoriji relativnosti. Zapluli bomo v svet znanstvenega preučevanja značilnosti Jadranskega morja, se vprašali kakšen je pomen modelov za napovedovanje njegovega stanja in pogovarjali o enem največjih umov v zgodovini znanosti. Vabljeni v našo družbo! Dr. Matjaža Ličerja je na obisk povabila Mojca Delač.
V studiu Radia Koper opolnoči pričakujemo obisk Bogdana Ambrožiča iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Pravkar se je vrnil s simpozija v španski Sevilli, kjer je pri mladem pacientu “v živo” opravil poseg voden z računalniško navigacijo, sistemom, ki so ga nadgradili prav v Valdoltri. Novico so povzeli številni španski in drugi mediji. Z zdravnikom Bogdanom Ambrožičem, ki je z uglednim belgijskim strokovnjakom sodeloval tudi pri prvi transplantaciji meniskusa v Sloveniji, se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je že zakoračil v petdeseto leto delovanja. Vanj so vključeni otroci, mladostniki in odrasli z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter dodatnimi motnjami. Kakšno je poslanstvo in vizija tega centra, kako poteka celostna skrb teh oseb, kakšen je odnos družbe do oseb z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi o tem, kako stroka danes definira te osebe na področju spolnosti, bo spregovorila Vojka Lipovšek Polc, defektologinja in profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Govoriva lahko o demokraciji, sobivanju, razlikah, o begu možganov, je rekel Dejan Srhoj. Tokratni nočni gost je plesalec, koreograf in neodvisni performer. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani je študij nadaljeval in uspešno zaključil v Münchnu, nato pa tri leta plesal v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana. Danes deluje na polju sodobnega plesa; zanima ga, kako umetnost spodbuja kreativnost, saj pravi, da so tudi medosebni odnosi le ples. Z Dejanom Srhojem se bo v noči iz torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
S skokom prvega kurenta se je začel pustni čas. Z zvonjenjem so začeli odganjati zimo in prebujati pomlad. Napor nošenja težke kurentije ter boj z zlom od nekdaj zmorejo samo moški. Je to najbolj znano ljudsko izročilo v Sloveniji, kjer imamo izjemno bogato plesno izročilo od Goričkega do Rezije, čeprav je za narodno obveljala gorenjska noša kot najbolj bogata? O ljudskih plesih in godcih ter izročilu, ki ga že 50 let ohranja folklorna skupina Emona, v tokratnem nočnem programu z Alenko Terlep.
Na nočni obisk prihaja Rok Valenčič, mladenič, ki že več let živi s Tourettovim sindromom. Gre za nevrološko motnjo, za katero so značilni nenadni telesni gibi ali tiki, ki sprožajo nenadzorovane reakcije, tudi neprimerno vedenje in obsesije. A če bolezni ne poznaš, se z njo ne moreš soočiti, pravi 33-letni Sežančan, ki se je po več letih tišine in odmikanja postavil na noge in skozi bolezen odkril svoj talent. Začel je literarno ustvarjati. Roka Valenčiča bo gostila Barbara Čepirlo.
Društvo »Streha za vse« je humanitarna študentska organizacija, ki s prostovoljnimi prispevki izvaja gradbene posege v odročnih krajih sveta. Pri svojih projektih sledijo načelu »načrtuj in zgradi«, graditev stavb pa razumejo predvsem kot priložnost za povezovanje različnih znanj, izkušenj in ljudi. Njihov najnovejši projekt je graditev učnega centra za otroke v mestu Kabale na jugu Ugande, kamor bodo odpotovali poleti in v sodelovanju z lokalnimi prebivalci v osmih tednih zgradili stavbo. Potek odprave in priprave nanjo bosta voditelju Juretu Čepinu v Nočnem obisku podrobneje predstavila predsednik društva Streha za vse Jure Ule in zunanji sodelavec pri projektu Primož Pavšič.
V Nočnem programu, ki ga vodi Robert Zajšek, bomo predstavili knjigo Raztrgana do kosti; prvenec avtorice Sabince Gorenc, v katerem opisuje, kako se je znašla na dnu, ko je ostala popolnoma brez vsega – družine, doma, službe, prijateljev, otrok in se ob spoznanju modrosti o iskrenosti ponovno dvignila kot feniks iz pepela.
Odraščal je v psihiatrični bolnišnici, saj je sin znanega psihiatra Janeza Kanonija. Na Nočni obisk prihaja Črt Kanoni, po izobrazbi ekonomist, ki pa ga bolj poznamo kot radijskega in televizijskega novinarja, urednika in avtorja dokumentarnih reportaž, zdaj pa veščega pisca. Pravi, da ga je prav oče navdušil za vse lepe reči v življenju in ga naučil strpnosti ter spoštljivega odnosa do soljudi. Črt Kanoni se še vedno vrača v Polje in v enem od intervjujev je dejal: «Kjer sem shodil, bom tudi končal.« S Črtom Kanonijem se bo v noči iz torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Strokovnjaki za konje pravijo, da imajo konji na ljudi močan vpliv. So velike in močne živali, zato pri mnogih vzbudijo prirojen strah. Ampak, če se naučimo ta strah premagati, dobimo priložnost spoznati njihove prave osebnosti, ki so pri konjih, tako kot pri ljudeh, precej različne. Ker so konji izredno intuitivna bitja, reagirajo na to, kaj se dogaja znotraj nas, ne glede na to, kaj kažemo navzven. Druženje s konji nam tako lahko pomaga ozavestiti stanje našega duha. V noči iz nedelje na ponedeljek, se nam bo v oddaji Nočni obisk pridružila Neja Kutin iz Zavoda Pastirica, ki se ukvarja z raziskovanjem področja učenja s pomočjo vizualnega zaznavanja in združevanja znanj različnih področij. Ena področje je tudi metoda Učenje s konji. Vabljeni k poslušanju pogovora z Nejo Kutin, ki na 45 kraških hektarih prebiva s čredo konj, za katere skrbi po t.i. barefoot metodi. Kaj to pomeni izveste po polnoči, ko se bo pridružila voditeljici Lei Ogrin.
Izdelovanje čevljev je družinska tradicija. Ko ji je dedek pokazal, kako se izdela čevelj, poti nazaj ni več bilo. Alja Viryent, oblikovalka čevljev in podjetnica, ve, kaj hoče. Svoj delovni prostor je pred kratkim našla v delavnici v opuščenem Peku v Tržiču, zaposlila nekaj delavcev in trgu že ponudila prve pare čevljev. Udobnost, sodobnost in nekaj več, to je tisto, na kar stavi. Več v nočnem pogovoru Alje Viryent z Darjo Groznik.
Anton Marn je ravnatelj višje strokovne šole za oblikovanje kamna in fotografijo v Sežani, kjer so, tako kot drugod po Sloveniji, ta konec tedna ujeti v informativne dneve. Letošnje leto je zanj drugo, ki ga preživlja kot ravnatelj majhne in specializirane višje strokovne šole, a pravi, da je prav to prednost strokovnega študija v Sežani. Antona Marna, arhitekta med kamnoseki in fotografi, bo gostila Janja Novoselc.
Ko je izvedela, da k nam prihajajo begunski otroci, je takoj stopila v akcijo. Zanje je zbrala igrače, jim z objemi zaželela dobrodošlico in varno pot. “Ko gre za otroke, bi premikala gore.” Tudi njo in njena otroka je iz Sarajeva v Slovenijo prignala vojna. Ostala je in se uveljavila kot odlična novinarka z velikim čutom za ljudi. Svojo strast in željo po lepem uspešno udejanja kot stilistka v uigranem tandemu s fotografinjo Matejo Jordović Potočnik. Lepoto najde v drobnih stvareh, ki nam obogatijo in polepšajo tudi trenutke, ko nam je težko. Čeprav se bolje počuti v vlogi tiste, ki sprašuje, je tokrat naredila izjemo in se odzvala povabilu na nočni klepet. Žano Kapetanović je na obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja podjetnik, poslovni trener in t. i. coach Silvester Kmetič. V Nemčiji rojeni gost deluje na področju organizacijskega in strateškega razvoja, izvaja prodajne in vodstvene treninge za srednji in višji menedžment in s pomočjo sodobnih pristopov psihologije in ekonomije ljudem pomaga razvijati veščine vodenja, komunikacije, projektnega in timskega dela – tako doma kot tudi v tujini. Vabljeni k poslušanju po polnoči.
Zimski dež nas še kar ne spusti iz krempljev, a to dobre volje nočnih poslušalcev ne pokvari. Na predvečer praznika vas voditeljica Mojca vabi k telefonu s kakšno šalo ali za klepet kar tako. Nočne ure v dobri družbi minejo kot bi mignil.
Neveljaven email naslov
