Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Še vedno je prva dama slovenske zabavne glasbe, ženska, ki za vsakim glasbenim izdelkom pusti svojo sled. Glasba jo zaznamuje dobrih 35 let, že pri dvanajstih letih je prvič javno nastopila na amaterskem tekmovanju Prvi glas Gorenjske na Jesenicah, prepoznavna je bila tudi na odrih nekdanje skupne države. Po medijsko odmevni poroki in ločitvi ostaja uspešna ustvarjalka v slovenskem medijskem prostoru, vodja vokalne akademije, tudi voditeljica televizijskih božičnih večerov. Na nočni obisk k voditelju Andreju Hoferju prihaja Helena Blagne.
Marko Alpner čez dan pretvarja kavo v spletne aplikacije, ponoči pa svoj dom najde pod odri mnogih slovenskih glasbenih skupin, kjer skuša ujeti v svoj objektiv energijo in vzdušje večera. Zadnji dve leti to - iz očitnih razlogov - počne veliko bolj poredko. Marko je glasbeni fotograf, ki med drugim redno fotografira skupine Siddharta, Dan D in Hamo & Tribute 2 Love. Morda bo med nočnim klepetom povedal tudi, kako se počuti na Primorskem, kamor pogosto zaide prav zaradi svojega najbolj resnega hobija, fotografije. Lani je bil med drugim tudi v Tolminu na MetalDays, pa v Ribogojnici Fonda. Mogoče izvemo tudi, kakšen projekt ga je povezal z Big Bandom RTV Slovenija. Na pogovor v studio Radia Koper ga je povabila Anita Urbančič.
Svoje poslanstvo, veselje in umirjenost vedno znova išče in najde v naravi. Ko od pomladi do jeseni nabira divje rastline, ko pozimi najde tisti pravi trenutek, da nežno izkoplje koreninice gabeza iz mrzle prsti. Korenine so naša najbolj stvarna, materialna, oprijemljiva in potemtakem našemu umu najbolj razumljiva prispodoba in vez z virom, z domom. Z začetkom in koncem naših poti. Tam se skrivajo vsi odgovori, tam se v obdobjih hladu, teme, navidezne smrti skrivajo in hranijo vse naše zdravilne in čarne moči, je zapisala. Zadnja leta se je skupaj z Dariom Cortesejem potepala po gmajnah in raziskovala moč narave. Zdaj nadaljuje njegovo delo in skrbi, da Nekaj divjega živi naprej. Darjo Gruden Vrana je na obisk povabila Nada Vodušek.
Nika Gorič je sopranistka, ki osuplja. Najprej z videzom, nato s simpatično energijo, predvsem pa s svojim glasom in petjem. Kar so opazili že mnogi doma in po svetu, med drugim denimo na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, kjer je po končanem študiju prejela umetniški doktorat za najboljšo študentko. O svojih bogatih izkušnjah in o pripravah na glavno vlogo Donizettijeve opere Ljubezenski napoj, ki bo luč sveta ugledala 20, januarja v ljubljanski operni hiši, nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor.
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, z njo se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, še danes pa je član Marko bande, ki je lani izdala novo ploščo. Osnova njegovega skladateljskega ustvarjanja je raziskovanje zvokov posameznih akustičnih in ljudskih glasbil, piše glasbo za zbore in priredbe ljudskih pesmi in viž ter avtorsko glasbo za igrane, animirane in dokumentarne filme, zanima ga tudi ustvarjanje za otroke. Poleg glasbe za lutkovne predstave in radijske igre je pred kratkim ustvaril tudi izvirno zvočno igro za dojenčke. O vsem tem bo pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma na nočnem obisku v nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V pravljične svetove se s svojimi ilustracijami podaja ilustratorka Vesna Benedetič, ki jo boste lahko spoznali v tej uri. Rojena je v Gorici, nato je živela v Trstu in se pred leti preselila v Škrbino na Kras, kjer ustvarja v svojem ateljeju, ali jami kot jo rada poimenuje. Ustanovila je tudi Zavod za mreženje umetnosti, dve desetletji je sodelovala z mladinsko revijo Galeb, kasneje z glasilom Pastirček. Ustvarja že več kot 30 let, a risanje jo spremlja že od nekdaj. Njene slike pa so na ogled tudi v sobah pediatričnega oddelka bolnišnice v Trstu. O tem projektu, povezovanju umetnikov, zakaj so v njenih ilustracijah v ospredju živali in luna ter potovanjih v eno izmed afriških dežel ...
Kako vplivajo na rastline in tudi na našo hrano novodobne kemikalije, ki jih najdemo v vodi? Od ostankov zdravil, kofeina, do hormonskih motilcev. In kako vpliva na zemljo in onesnaženost vode mikroplastika? Tudi to so področja, ki jih raziskuje profesorica na biotehniški fakulteti, doktorica Marina Pintar, mednarodno priznana strokovnjakinja za namakanje tal in kmetijsko pridelavo. Voda postaja redka dobrina, pravi, zato je pomembno pravilno upravljanje z njo. Na nočni pogovor jo je povabila voditeljica Alenka Terlep.
Pred tremi leti je izdala knjigo Stres, kuga sodobnega časa. Postala je uspešnica. Maja lani je izšla njena druga knjiga Smem biti to, kar sem. In kdo pravzaprav smo? Kaj je naša identiteta? Odkrivanje sebe je dolg proces in Maja Megla je svoje jedro dolgo odkrivala skozi meditacijo. Njeni knjigi nista preprosta vodnika za samopomoč z navodili in napotki, temveč kompleksni študiji in analizi človeških mehanizmov, ki pa sta usmerjeni v konkretne rešitve. Pravi, da so jo mnogo bolj kot katerakoli šola izučila dolga samotna potovanja v oddaljene dežele Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike, med druge kulture, kjer njen tukajšnji status in znanja niso pomenila nič. Tam je bila samo človek. Dolgoletno novinarsko delo jo je izmojstrilo v raziskovanju in pisanju. Zdaj namesto člankov nastajajo obsežnejše knjige, a način delovanja ostaja enak: iskanje resnice in brskanje za odgovori. Od nekdaj me je, tako kot Goethejevega Fausta, gnala radovednost, kaj »drži svet v tečajih«, zakaj smo ljudje in družba takšni, kot smo, kakšni mehanizmi nas poganjajo in kako bi lahko bilo drugače, pravi Maja Megla, nočna gostja voditeljice Nade Vodušek.
»Nomen est omen« pravi latinski rek, ki pomeni, da ime določa človeka. In v primeru naše nocojšnje nočne gostje še kako drži. Regina Križaj, prvakinja ljubljanske operne in baletne hiše, je dejansko »kraljica« baletnih podijev. O plesu, gibu, telesu, glasbi, pa tudi vseh neromantičnih plateh te romantične umetniške zvrsti nam bo zaupala nocoj v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor.
Ob lesketajočih se lučkah, trku kozarcev s penino, bogatemu preživljanju časa s tistimi, ki nam pomenijo največ, bomo zopet kmalu prileteli ob trdna tla. Novo leto, novi izzivi, neuresničena pričakovanja, razočaranja, ki jih kdaj ne moremo skriti niti obvladati. Pa mora res biti vsakič tako? Nikakor. V posebni ponovoletni oddaji nam bo Marija Kočevar, soavtorica knjižnih uspešnic o zdravilni moči začimb, razložila naravo stresa, kaj ta napravi v telesu in kako se moramo nanj odzvati. Kaj moramo takrat jesti, piti in zakaj prav to. Da pa bomo tudi sijali v novem letu, bosta z voditeljico Vesno Topolovec govorili še o negativnem vplivu stresa na lepoto – kako poskrbeti zase tudi v takšnih trenutkih. Prisluhnite nam, po polnoči.
Robert Gregorčič je kuharski mojster. Požigi v mamini kuhinji pri 10-ih letih njegovega kuharskega genija niso zaustavili. Želel se je učiti od najboljših, najprej v takratni Mercatorjevi restavraciji v Moskvi, nato v multinacionalki, kjer je v samo 2 mesecih postal vodja izmene, v šestih mesecih vodja kuhinje in v letu dni vodja obrata. Mesto šefa kuhinje na Gradu Otočec je bilo logično nadaljevanje njegove vzpenjajoče se kariere. Danes vodi dve restavraciji. Ošterijo v Dolenjskih Toplicah in Dvorec Gregorčič v Šmarjeti. Če ne bi bil kuhar, bi bil arhitekt. Je izredno karizmatičen človek, tudi motivacijski govornik na Višji turistični šoli. Ljubi preprostost lokalnih sestavin, iz katerih zna doseči popolno harmonijo na vrhunskem krožniku. »Jedi bi ljudi morale pomirjati, v njih vzbujati radost« razmišlja naš nočni gost. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec. In, ja, tudi silvestrski klasični meni nam bo z nekaj triki dvignil na višjo raven.
V nočnem programu bomo - zadnjič v letu 2021 - pozdravili iz mariborskega studia. Tudi zato bomo izbranima sogovornikoma postavili vprašanje, od kakšnega leta se poslavljamo, kako smo ga na radijskih valovih obeležili in kaj si želimo v letu 2022. Zanj upamo, da bo - kot je ponavadi zapisano v novoletni poslanici – srečno in zdravo. Preplet zanimivih vsebin bosta med drugimi obogatila tudi izjemna glasbenika, Ana Bezjak in Marko Črnčec. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.
Za druženje z Ježkom je čas zmeraj pravi. Vse, kar je zapisal, povedal in zapel, je živo, aktualno, se nas dotakne. V radijskem arhivu je shranjenega veliko njegovega bogastva, ki nam ga je zapustil v posluh in poduk. Čeprav ni bil nikdar ne pokroviteljski, ne obsojajoč. Bil je tankočuten, prodoren in iskriv opazovalec življenja. Rad je imel ljudi. In mi imamo radi njega. V dneh, ko prižigamo lučke vseh barv, še posebej zveni njegovo sporočilo – Ljudje, prižgimo luč, ki ga je posnel januarja 1976 za radijsko oddajo "Spoznavajmo svet in domovino." V nočnem programu bomo poleg njegovega glasu prisluhnili tudi drugim izvedbam njegovih pesmi. Glas, kot je njegov, nikoli ne utihne. Predaja gre iz roda v rod, njegova pot nikdar ne gre od tod, če parafraziramo naslov enega od besedil, ki je doživelo že mnogo izvedb – od Marjane Deržaj pred desetletji, do Nine Strnad danes. V nočni klepet, med preplet glasbe in besede voditeljica Nada Vodušek tokrat vabi tudi vas in vaše misli, občutja in spomine na Franeta Milčinskega Ježka. Prižgimo luč skupaj!
Vedre in trpke prihode obrazov, ne-vidnih, prisotnih, premalo upoštevanih, drugorazrednih piše na hrbtni platnici knjige Staneta Padežnika Brez slepomišenja, katere podnaslov je podoben – vedre in trpke prigode slepih in zaslepljenih. V tokratnem močnem programu bo voditeljica Lucija Grm podelila nekaj zgodb, v eter pospremljenih z glasbo tujih slepih in slabovidnih skladateljev in izvajalcev.
Prazniki - že drugi takšni bolj za eno figo. Ampak če mislite, da ste te dni sami, naj vam povemo, da niste. Vabimo vas v nočni program, ki je zanimiv, zabaven, tudi žalosten. Predvsem pa v njem spoznamo, kako različni smo ljudje v resnici. In kako kljub vsemu potrebujemo drug drugega. Po polnoči vas pričakuje Mojca Blažej Cirej, pridružite se ji.
V prvi uri, ki prihaja, se bomo sprehodili po Krkavčah, ki je ena najstarejših vasi Slovenske Istre in je biser koprskega zaledja. Kraj leži nad reko Dragonjo in tam živi Pavel Goja..…
Letos je zveza društev slepih in slabovidnih izdala izjemno antologijo slepih in slabovidnih literatov in likovnikov, ki so resnično premalokrat videni in predvsem slišani. Da vsaj malo ublažimo to dejstvo, je za tokratni nočni program voditeljica Lucija Grm iz te velike knjige izbrala nekaj pesmi in odlomkov nekaterih poetinj in poetov, pisateljic in pisateljev, ki so predstavljeni v knjigi z naslovom – Kipi v nas hrepenenje, iz arhiva Radia Slovenija pa potegnila nekaj morda že zaprašenih posnetkov pesmi slovenskih slepih in slabovidnih skladateljev oziroma izvajalcev. Pogledali bomo v svet slepih – in morda spregledali.
Mariborsko DJ-ko Teo Vučkovič označujejo tudi za ambasadorko tehno glasbe. Ne le zaradi dolgoletnega ustvarjanja, temveč tudi zaradi predajanja znanja na najmlajše. Več o svoji poti nam bo v družbi učencev zaupala v četrtkovem nočnem programu. Nočni voditelj bo Bratko Zavrnik.
Pred skoraj dvema letoma je spakirala kovčke in zapustila mesto. Zdaj kmetuje na eko kmetiji Na Samini. Prideluje ekološko zelenjavo in zelišča in redi prepelice. Ekološka pridelava in lokalna preskrba s hrano sta njena sedanjost. In verjame, da tudi naša prihodnost. Delo na kmetiji je trdo in zahtevno, še posebej, če s prstjo ravnaš odgovorno in spoštljivo, je ne izčrpavaš, ne uporabljaš težke mehanizacije, škodljivih pospeševalcev pridelka in lažnivih marketinških trikov. Še zmeraj jo lahko slišimo na Radiu Študent, vendar ne več tako pogosto. Mnogi jo poznamo tudi kot pesnico. O odločitvi za prehod iz kulture v agrikulturo, o ranih jutrih na njivi, pa tudi o pesniških momentih življenja z naravo se bo z Ano Marijo Garafol pogovarjala Nada Vodušek.
Vas zanima jadranje? Ste vedeli, da imamo v Sloveniji podjetje, ki proizvaja rekreativne jadrnice, konkurenčne na svetovnih trgih? Bi radi izvedeli kaj več o življenju na jadrnici in celo o prečkanju Atlantika z jadrnico? Z Andražem Mihelinom, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Seascape ter prekaljenim jadralskim mačkom, se bom v tokratni oddaji Nočni obisk pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Neveljaven email naslov
