Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Strah pred neznanim Anje Medle iz Črnomlja ni ohromil do te mere, da se ne bi podala novim izzivom naproti. Pred dobrim letom dni je sprejela delo vzgojiteljice v enoti novomeškega vrtca Pedenjped, ki se nahaja v romskem naselju Brezje. Delo z romskimi otroki in njihovimi starši je pravi danes, njeno poslanstvo. Njeno zgodbo bomo spoznali v nedeljskem nočnem obisku.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Po polnoči se bomo pogovarjali s trenerjem fitnesa in aerobike Damirjem Čujem. Govorili bomo o pravilni vadbi in skladnosti telesa in duha, med drugim se bomo vprašali tudi, kako telesno aktivni smo Slovenci in ali se krepi naša ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Pripravlja Teodor Bostič.
Sašo Tomažič je redni profesor Univerze v Ljubljani in avtor številnih znanstvenih člankov. Njegovo osnovno področje so informacijske in komunikacijske tehnologije, njegov humanistični duh pa raziskuje tudi trenutni globalni družbeno ekonomski sistem. V knjigi Imagine – Neprofitna družba: utopija ali nujnost, jasno in vsakomur razumljivo analizira temeljne postulate kapitalizma, predvsem dobiček iz kapitala, ki botruje nastanku dolžniških in ekonomskih kriz, v katere smo ukleščeni. Verjame, da je sistem mogoče spremeniti in da je čas za spremembe zdaj. Sašo Tomažiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Prazniki v rodno domovino velikokrat pripeljejo tudi tiste, ki svojo življenjsko pot utirajo v tujini. Med njim je tudi Nike Perne, ki že nekaj časa od blizu spoznava portugalsko prestolnico. V Lizboni je zaposlena v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja z organizacijo umetniških dogodkov, ki povezujejo svetlobo in tehnologijo, med drugim tudi svetlobni festival LUMINA, na katerem je v preteklosti sodelovalo kar nekaj umetnikov iz Slovenije. To pa ni vse, kar Niko Perne zanima in s čimer se ukvarja. Obudila je povezovanje Slovencev na Portugalskem, vpeta je v kar nekaj mednarodnih sodelovanj, ena od velikih ljubezni pa je tudi glasba. Seveda je ne bo manjkalo tudi med nočnim pogovorom, v katerem nam bo približala svoje aktivnosti, želje in izkušnje, hkrati pa seveda tudi življenje v mestu ob izlivu reke Tajo. Niko Perne je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Rok Peric se počasi in pogumno prebija v svet fotografije in videografije. Želi si potovati in fotografirati in ravno neodvisnost, ki jo prinaša ta umetnost, je razlog, da je tako vzljubil fotografijo. Gre za zelo kreativno delo, kjer pa je pomembno povezovanje znanj in neskončne domišljije v končni izdelek. Februarja je odprl svoj YouTube kanal, kjer v slovenščini deli nasvete o fotografiji in videografiji in tako začrtal novo pot pri njegovem ustvarjanju. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Galaksije. Ste vedeli, da strokovnjaki govorijo o jatah galaksij? Te raziskujemo tudi v Sloveniji, ena od raziskovalk lastnosti plina v skupinah in jatah galaksij je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Na klepetu v Nočnem obisku se bomo z gostjo sprehodili po vesolju, obiskali še kakšno supernovo, spregovorili o kozmoloških simulacijah ter z vprašanji skušali dobiti odgovore, da bomo lažje razumeli delovanje vesolja. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.
Naš največji živalski vrt – ZOO Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, ima srečo, da so v njegovi ekipi poleg občudovanja vrednih živalih tudi izjemni ljudje. Eden izmed njih je Matija Ramšak, najstarejši oskrbnik živali v ZOO-ju, ki je tja prvič prišel že davnega leta 1982 kot navdušen akvarist. Zdaj že nekaj let skrbi za skupino živali med katerimi so levi, tigri, gepardi, žirafe, kamele, zebre, antilope in, njegovo najljubše dekle – 44 letna azijska slonica Ganga. Ramšak ima z Gango posebno vez in tudi nasploh so mu sloni zelo ljubi, zdaj ravno čaka na zagovor diplomske naloge na temo spanja slonov. Kljub obilju življenjskih izkušenj, se še vedno ves čas izobražuje, išče nove in živalim prijazne načine treninga in je tudi inovator. Bodite z nami v noči s sobote na nedeljo, ko pride k nam na obisk. Njegove zgodbe iz živalskega kraljestva so navdihujoče in osupljive.
Poljanka Dolhar je novinarka in urednica za področje kulture. Njeno delo lahko spremljate v slovenskih in italijanskih medijih, največ v Primorskem dnevniku – edinem dnevniku slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja od leta 1945. Od povojnih let v Trstu deluje tudi društvo Slovenski klub, ki mu predseduje Dolharjeva. Z Ivano Zajc bosta govorili o primorskem kulturnem vrvežu, o Slovencih v Italiji, o pisanju, o lepih stvareh, o Srečku Kosovelu, gledališču in svetilnikih.
Na nočni klepet prihaja glasbeni producent Dejan Radičevič Daisy, ki na domači glasbeni sceni ustvarja že od leta 1997. Pod njegovimi »ušesi« so nastali mnogi – v Sloveniji in tudi širše – popularni projekti pevk, pevcev in skupin, kot so: Siddharta, Big foot mama, Sestre, Neisha, Alya, Trkaj, Zoran Predin, Željko Joksimovič, Nuša Derenda in še kdo. Sodeloval je pri nastanku več kot 50-ih albumov in organiziral več kot 500 dogodkov. Zanimivo bo, zato prisluhnite – takoj po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Deset let po Zadnji egoistični predstavi je samega sebe znova režiral v Prvi altruistični predstavi. V tej sezoni se lahko na malem odru SNG Drame v Ljubljani udeležite Bedenja, ki ga je postavil po besedilu Nebojše Pop Tasića. Predstava, ki jo vidi kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite. Prej, vmes in potem režira še mnoge druge avtorje, svoje avtorske priredbe in lastna besedila. Kot pravi, gre pri režiji predvsem in najprej za užitek, ljubezen, ne glede na to, od kod pride snov. Gledališkega režiserja, igralca, pisca dram in dramatizacij ter intermedijskega umetnika Mareta Bulca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Premik ure iz zimskega na poletni čas pri nas poznamo od leta 1983. Nekaj manj kot 40 let kasneje bomo ure nehali premikati in ure bodo vse leto kazale zdajšnji zimski čas. Poletnega naj bi izmed naših sosed imela zgolj Hrvaška, kar je z vidika turizma povsem logična izbira. Kaj bo prinesel enotni čas skozi vse leto? Bi raje imeli zimskega ali poletnega? Kakšne so pozitivne in kakšne negativne posledice tega ukrepa? Na telefonski številki 01/475 22 22 vas to noč voditelj Jure K. Čokl vabi k reševanju čisto prave časovne zanke.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja predsednik društva Gorska reševalna služba Kamnik Srečo Podbevšek. Kljub temu, da je kamniška postaja ena izmed večjih v Sloveniji, pri vrhu tudi po številu intervencij, se je znašla v nezavidljivem položaju, saj so zaradi sistemske neurejenosti na področju reševanja v gorah, ostali brez primernih prostorov. Tako so se v stiski znašli tisti, ki se običajno odpravijo na pomoč drugim. O tem, zakaj so se znašli v neprimernih začasnih prostorih, kako tudi s pomočjo zbiranja dobrodelnih sredstev rešujejo nastale težave in poslanstvu gorske reševalne službe, bomo s Srečom Podbevškom govorili po polnoči.
Anja Smogavec živi kljub cerebralni paralizi nadvse polno življenje in se zlepa ne predaja malodušju. Njeni veliki ljubezni, sprostitev in način izražanja sta glasba in pisanje, že kot srednješolka je izdala mladinski roman in pesniško zbirko. O tem, kako je sprejela svojo bolezen in kakšen je njen recept za polno in pozitivno življenje, pa v pogovoru takoj po polnoči. Naš gost bo tudi dr. Dragan Potočnik, znan svetovni popotnik, pesnik in pisatelj, v nadaljevanju noči pa boste prisluhnili glasbi Franka Sinatre. Vabljeni v družbo Darinke Čobec!
Slovenska kriminalistična serija Ekipa Bled privabi vsako nedeljo pred televizijske ekrane številne ljubitelje kriminalk. Nadobudni prišlek Luka, izkušena kriminalistka Nives in pošteni šef Ferdo rešujejo primer za primerom, ob tem pa se med njimi tkejo tovariške in prijateljske vezi. Zakaj se serija dogaja na Bledu? Ali bo Ferdu uspelo razkrinkati Urha? Kaj bo z ljubeznijo med Lukom in Saro? In čigav je pes Rudi? Verjamemo, da nam kakšno podrobnost razkrije Blaž Završnik - avtor serije, režiser in scenarist, gost nocojšnjega Nočnega obiska. Prstne odtise mu bo v studiu nočnega programa odvzel Iztok Konc.
Neveljaven email naslov